STORM OF SEDITION in HELLCRAWLER v Gromki ali Če je to propad civilizacije, naj gre kar vse v kurac!

3. 10. 2019
Ljubljana / Gromka

Kratek povzetek: brutalno, kratko in sladko! Kaj drugega pa človek še rabi v četrtek zvečer?

Daljši povzetek: R.A.F.A.L. – ovke in prijatelji so v vašo in našo Gromko (lepo prenovljeno, je treba priznat) pripeljali podivjane sovražnike obstoječega stanja sveta, Storm of Sedition iz Kanade in brzovlak s pokvarjenimi zavorami, domače, primorske Hellcrawler, častilce lika in dela Mad Maxa in podobnih super junakov.

Dva banda, 2x šus v glavo!

Prvi, torej Hellcrawler, ki so se odločili, da spet začnejo malo brenkati, potem pa bodo (srčno upam!), počasi že posneli novo plato, saj je od izida zadnje (Sandstorm Chronicles, 2016) preteklo že čisto preveč piva. Tonska se je sicer malo zavlekla, ker so ga monitorji nekaj srali, ampak, ko so se fantje odločili, da teh težav pač ne bodo upoštevali, se je začela veselica. Malo jih je že preganjala ura, tako, da so pa nas usekali iz vseh topov hkrati. Pavze med komadi so itak za pičke, pravi desci jih ne rabijo. Njihov motorheadovski death’n’roll, ki mora priklicati nasmeh na obraz (in piskanje v ušesa) vsakega fana švedske death metal scene iz 90-ih let prejšnjega stoletja in je več kot primeren za dolge vožnje z avtomobilom (preverjeno), je publiko pripravil do zadovoljnega pozibavanja, rahlega čupanja, odobravajočega kimanja, ni pa izzval pravega stampeda. No, bodimo odkriti, izzval ni nikakršenga stampeda. Publika (vključno z mano) je bila malo bolj rezervirana, čeprav je vidno uživala v nastopu. Fantje so v formi, kitari sta v živo še za odtenek bolj death-metalsko obarvani, kot na plati, basist (z res lepim, novim basom) je pravi d-beater (pa še ravno prav zna pozirati, da so tudi predstavnice nežnejšega spola v publiki prišle na svoj račun), bobnar strelja (čeprav morda ni imel najboljšega večera), vokalist je pa kričeča zgaga, ki doda piko na i kontroliranemu kaosu, ki ga fantje zganjajo. Kratko, b(r)utalno, sladko! Fantje, daje čimveč brenkat naokoli, saj je vaša vizija post-apokaliptičnega sveta skrajno zabavna. Alo, vsi ostali, ko Hellcrawler naslednjič ružijo kje v vaši bližini, jih greste vsi gledat!

Storm of Sedition, ne ravno neznani v naših krajih in na naših radijskih frekvencah, zato sem osebno, pričakoval večji obisk, ampak OK, tudi pol polna Gromka je v redu,  so tega večera začenjali evropsko turnejo in če sem prav ujel pogovor, so imeli kar težave, da so sploh prišli do nas, saj kot veste, zadnje čase letalske družbe propadajo hitreje kot padajo letala z neba. Jah, posledice globalizacije so, več kot očitno, tu… ampak, pustimo to, gremo nazaj na koncert. Spet težave z opremo, nato pa…. Jao, momci. Black metalci bi se lahko kaj naučili od njih! Kakšen šus! Kakšna natančnost! Kakšna uigranost! Kakšna podivjanost! Sekalo in pokalo je iz vseh strani, na vseh možnih frekvencah in v vseh možnih ritmih. Najbolj sem bil vesel, da sem končno izvedel, koliko članov banda v komadih tudi vokalno izraža svoj odpor in gnus nad svetom, kar na platah nisem nikoli čisto natančno vedel. Odgovor: vsi! Pozabil sem pogledat na uro, ker sem bil preveč prevzet od silovitosti videnega in slišanega, ampak mislim, da so igrali cca. 40 minut. Ampak kakšnih 40 minut! VOJNAAAAAAAAAAAAAA!!!! Black metal riffanje, psihopatske solaže, rafalno bobnanje, občasni (skoraj) melodični prehodi, growlanje, kričanje, d-beat, crust, klicanje konca sveta, saj lahko le s popolnim uničenjem sedanje zgradimo boljšega, pa še dovolj glasno je bilo! Ko je bilo nastopa (prehitro za moj okus, ampak verjetno zaradi pozne ure) konec, sem le vstal in odšel domov, da sem lahko po poti predelal, kar mi je ravnokar padlo na glavo. Ej, smrtno resno, ko bojo Storm of Sedition spet na naših koncih, vsi na koncert! Al pa v zaklonišča, kjer so trenutno moji sosedi, saj (at full volume) podoživljam koncert.

Hvala organizatorjem za tale cukr in redno spremljat kaj še pripravljajo, saj imajo za letoš še par asov v rokavu, nedvomno pa jih bo še več!

Rok Erjavec

Povezani članki: