Slam Jam! Četrtič!

15. 5. 2019
Ljubljana / Klub Gromka

Torej, slam/brutal/death metal dogodek že četrtič. Tretjič v Gromki (če me spomin ne vara).Garancija za šus v glavo, kratke in jedrnate nastope, smeh in piskanje v ušesih.  

Dovolj uvoda, gremo kar na koncert.  

Na takratni izdaji dogodka smo poslušali pet ansamblov.  

Ob osmi uri večerni (točno torej), so začeli štajerski mladci Taste Of Plague. Fantje v svoji glasbi mešajo death metal, black metal, slam in deathcore. Tako piše na njihovem FB-ju, torej je očitno res. Mogoče bi morali zraven napisati še, da znajo tudi pošteno zagrindat, ampak, OK, potem bo pa res izgledalo, da igrajo vse živo. Razen lani izdanega singla Cleanse and Desolate uradnih posnetkov še nimajo (vsaj, da bi jaz vedel za njih ne …), tako da smo šli pač pogledat, kaj znajo. In fantje kar znajo. V slabe pol ure so bili malo hitri, malo brutalni, malo veseli in kar precej naspidirani, tako da ko bodo malo dodelali še nastop (predvsem glavni kitarist se mora malo »odkoreniniti« in se kdaj pa kdaj tudi premakniti), bodo garancija za fešto. Publike je bilo za prvi band večera več kot dovolj in na fante iz ansambla Taste Of Plague bomo v bodoče še pozorni, saj vsekakor imajo potencial. Kitari namreč hreščita in sekata kot se spodobi, bas brenči vsepoprek, bobnar itak igra v brutal bandu, tako da miren ravno ni, vokalist je pa zabaven.  

Naslednji so bili severni sosedje Pray for Pain, death metal/deathkoraši iz Dunaja (tistega v Avstriji), ki so leta 2014 nastali iz članov Sadistic Perversion in Morthem , za pasom pa imajo album  The End of Decency (2015) in EP Anatomy of Extinction (2018) Glasba dovolj razgibana, da je v povzročila čupanje v prvi vrsti in prve zametke mosh/circle pita. Funky bas (kolikor je v taki glasbi bas pač lahko funky), rafalno bobnanje in naspidirane kitare (vse v okvirih žanra) ne odkrivajo tople vode, ampak padejo po folku kot valjar z razrahljanim klinastim jermenom in slabimi zavorami. Vokalist se je sicer trudil dati v višjo prestavo, izzval tudi konkretno čupanje in poplesavanje dela publike, bi pa vsekakor lahko naredil več. Recimo tako, da bi se iz odra spustil med folk. Mu je pa treba oprostiti za ne ravno optimalno predstavo, tega večera ga je namreč mučil prehlad in glede na okoliščine je svoje oddelal več kot korektno. Fantje najbrž nikoli ne bodo ravno prva liga svoje tržne niše, so pa garancija za zabavne pol urice (tudi EP je, preverjeno, ravno prave dolžine, da lahko v pisarni vse sodelavke, ki tripajo na radio Akutal, spravite v smrtno grozo) in ko bodo naslednjič v naših krajih (nedvomno v vlogi predvozača) jih kar pojdite pogledat.

Portugalci Analepsy. Videli smo jih tudi že na kakšnem prejšnjem Slam Jamu, pa tudi že kje drugje. Iz moje perspektive v dvorani (ker sem že v letih, sem vedno taktično relativno blizu šanka …) so imeli najštevilčnejšo publiko večera, in prve tri vrste, ki so prečupale celoten nastop. Ker si to nedvomno zaslužijo! Od letos so trio, ampak se odsotnost basa nikjer ne pozna. Brutalni so k’t svin‘a! Ni čudno, da se je folku utrgalo! Za odtenek počasnejša godba, kot ostali bandi tega večera, precejšnja statičnost obeh kitaristov, ampak po manjši zamudi z začetkom nastopa (težave z zvokom seveda) se je fešta začela. Sekanje, mlatenje, bombardiranje, uničevanje sluha … Slam/brutal death metal. Saj že to pove vse. Manjše težave z zvokom so se vlekle skozi nastop in glej ga zlomka, ko so jih ravno odpravili, je že nastopil čas za zadnji komad. Ampak, to vse ni zmotilo celotne slike. Analepsy se pač band, ki je v okviru precej strogo omejenega žanra, v katerem si je veliko bandov podobnih kot jajcevod jajcevodu, našel svoj zvok in svojo »štimo«, tako da so nas pošteno pretresli in vsakič znova nam pokažejo, zakaj smo jih vedno veseli, kadar zasledimo njihov koncert v bližnji ali daljni okolici. In če sodelavk, ki tripajo na radio Aktual in Jana Plestnejaka, še niste utišali z EP-je od Pray for Pain, vam bo to zagotovo uspelo s fenomenalno plato Atrocities from Beyond (2017) naših dragih Analepsy. Poskusite, pa poročajte.

Kot predzadnji so gužvo na odru naredili Parasitic Ejaculation, doma iz  Santa Cruza v Kaliforniji. Ker so na sceni od leta 2011, imajo dosti ene diskografije, ki je tukaj ne bomo naštevali. Saj ni treba. Kar je treba vedeti, je, da so fantje polnokrvni slam/brutal band, ki se po zaslugi hitroprstega basista ozira tudi preko okvirov žanra, vseeno pa servirajo vse, kar tak band mora. Trgajoče kitare, vokalistovo growlanje in pigscreame, hitrostno bobnanje na kratke proge in skrajno zabaven bas. Rezultat tega, da se tudi sam band razleti po odru je totalna fešta v dvorani, kjer sta se v prvi polovici dvorane izmenjavala mosh in circle pit, čupanje in poskakovanje, v zadnji polovici publike pa tudi ni bilo izrazito mirnega posameznika. Veseljaška zmaga večera! Ni drugega za napisat. Drugič pa dvignite rit iz kavča in pridite na koncert.

Zadnji so rahlo razredčeno publiko (kljub kratkim in jedrnatim nastopom in dejstvu, da so bile pavze všečno kratke, je pet slam bandov v enem večeru kar zalogaj) stresli in pretresli mogočni Dysentery. Oni v oznaki svoje glasbe ne potrebujejo besede slam, so le brutal death metal band. And, they are brutal as fuck! Pri njih mi je bilo vedno zabavno dejstvo, da niti za milimeter ne odstopajo od smernic žanra, pa vendar zvenijo sveže, zabavno in veselo. Recimo bobnar. Po moje obstaja precej boljših bobnarjev oz. bobnarjev, ki imajo več idej, ampak njegovo monolitno nabijanje postavi takšen temelj njihovi glasbi, da ima poslušalec občutek, kot za ga bager rine proti mesoreznici. Vokalist se le poredko poslužuje česarkoli drugega kor growlanja (glede na to, da so death metalci je to tudi razumljivo), ampak s svojim prepevanje človeka brez težav spravi do pozibavanja, vpitja, dretja, ,čupanaj poskakovanja in odskakovanja. Publika, ki je skozi celoten nastop vzdrževala circle pit bo to brez težav potrdila. Kitara in bas? Tam kjer morata biti, takrat ko morata biti. Slam! Opa, pardon… BRUTAL!

In ob polnoči so nehali in smo šli domov. Policijska ura, jebi si mater! 

Rok Erjavec

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.