Vigilance, Bezdan in Hellsword ali večer hitrih in glasnih derivatov black metala v Gromki

19. 10. 2018
Ljubljana / Klub Gromka

Ja, torej, uvod. No, pa dajmo. V bistvu je stvar zelo preprosta. Namreč, v začetku tedna se je izkazalo, da bo v petek situacija sledeča: froca bosta pri dedku in babici, žena bo na vikend popivanju s frendicami (in dejansko je vremenska napoved za konec vikenda predvidela tudi konec lepega vremena … preveč bab na kupu pač …), jaz bom imel čas, v Gromki pa bodo igrali Vigilance, Bezdan in Hellsword. Dileme ni bilo. Na tem mestu čestitam tudi organizatorju koncerta (KSB666, da se ve) za v nulo zadet termin koncerta. Me veseli, da se vsaj še nekdo ozira na moje urnike. Hvala.

In, ker je bil teden dooooolg, sem bil na koncertu lepo na easy. Kako to zgleda? Takole: par minut pred začetkom, sva s frendom lepo priskakljala v Gromko, ročno zasedla dve tretjini barskih stolov pri šanku (dobesedno, da ne bo pomote: zasedla sva dva od treh stolov), si naročila pivo, nazdravila, potem se je pa začelo. Timing v nulo! 

Večer so otvorili lokalni matadorji iz bele Ljubljane, Hellsword, častilci lika in dela podivjanega speed/thrash/black šusa, ki so ga v rani mladosti znali izpljuniti Venom ali Bathory. Itak. Sicer moram priznati, da so fantje v zadnjem času malo izginili iz mojega radarja, in čeprav so koncertno še nekako aktivni, pa kakšnih novi posnetkov za par let niso dali od sebe. Pa bi jih lahko … In dejansko ni o njihovem nastopu za povedat nič drugega, kot je enkrat že bilo povedano, se pravi: old-school, naspidirana, pa plesni in garaži smrdeča galama, zabavna za čupanje (dejansko so razčupali kar nekaj obiskovalcev solidno polnega kluba) ali posedanje ob šanku, s pirom v roki (to sta dva modela počela cel večer …). Edino, ob kar bi se lahko malo spotaknil, je dejstvo, da je bila kitara malo prepotiho. Čeprav je po drugi strani mogoče, da mi je šel sluh še za par procentov u kurac, tako da ne vem čisto točno.  

Naslednji so bili, brati Hrvati, Bezdan, ki se nočejo glasbeno deklarirat in pravijo, da jih za oznake direkt boli kurac, dokler so old-school. Kar so. Old-school black/thrash metal. Ne morš dat drugačne oznake, res ne. O fantih sem pred koncertom vedel popolnoma nič, sedaj pa vem, da so nastali na pogorišču banda Desecrator, da so od leta 2012 izdali en demo Of Visions and Voyages (2014) in en EP Invocation Rites (2017), ter obe izdaji še skupaj, na kompilaciji Out of the Abyss (2017).  Četverica je glasbeno zasidrana globoko v prvi polovici 80-ih, zabavno dejstvo je, da je bobnar hkrati tudi vokalist, kar sicer rezultira v rahlo monotonem bobnanju, ki pa mu ne moremo očitati, da ni živalsko in fuckin’ naspidirano! Ostali trije čalni pa tudi brenčijo, hreščijo, trgajo in mlatijo iz vseh smeri in temu primerno je bilo tudi vzdušje. Nedeljeno navdušenje spredaj, kjer je bilo prisotno tudi čupanje in ostali metalski plesni koraki, ter odobravajoče pozibavanje, kimanje, vzklikanje in popivanje v ozadju. Unedva modela sta še kar sedela pri šanku in pila pivo … Če imate radi thrash iz 80-ih (sploh prve polovice le-teh), če ste pristaš začetkov black metala, če imate v omari še vedno jeans jakno, v kateri ste preživeli celo srednjo šolo (po možnosti še v Jugoslaviji) so Bezdan pravi za vas, in ker so dokaj redni gostje odrov širom po Sloveniji, jih pojdite prečekirat, ko naslednjič opazite, da igrajo v bližini.

In potem sem dočakal. Koga? Vigilance. Evo, priznam, fantje mi na platah kar fino sedejo, ampak ker znam biti fuckin’ lenuh, sem jih v živo prvič videl šele tega večera. Vem, vem, shame on me. Ampak, jebiga, ratal mi je pa vseeno … Torej, še vedno sedeč pri šanku sem gledal sledeče: band, ki je (to je bila pač skupna točka vseh nastopajočih) zasidran v heavy (čeprav zadnje čase ne več toliko) tradiciji 80-ih (prava polovica, itak) in globoko časti delo zgodnjih Venom, ter vse skupaj servira glasno, naspidirano in zlobno. Zadnja plata Hammer of Satan’s Vengeance (2018) si zasluži samo pohvale (tudi ostale izdaje seveda (še ena podmisel: če kronološko poslušate njihove izdaje, boste lepo slišali levitev banda in polnokrvnega heavy/speed metala v bolj speed/black metalske vode, kjer so se očitno znajdejo kot svinja v bučah)), baje da se kmalu obeta že nova izdaja, nov material tudi obeta in to je lahko le dobro. Najbolj dobro ni bilo to, da klub ni bil nafukano poln, čeprav bi si band to nedvomno zaslužil, ampak prisotnih in banda to ni motilo. Oni so pičili svoje, bobnar nam je topotal po glavi, kitare so nam uničevale sluh, vokal pa: zloba, zloba, zloba. To je to. Pa še pijan sem bil.

Po moje bi takle koncertni paket kje izven Ljubljane izzval večji obisk, predvsem pa bolj zavzeto žuranje publike, pa vseeno, tudi tako je bilo fino, sploh ob upoštevanju dejstva, da bom imel še cel vikend mir, da se spravim k sebi. 

 KBS666 – več takih koncertov! 

Rok Erjavec

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.