Fotoreportaža: Neskončnost gromke teme v Šiški – Amenra in Boris

27. 2. 2018
Ljubljana / Kino Šiška

Amenra je kult. Je zasedba, ki je prerasla v religijo. Je neuklonljiva zvočna sila, katere jakost se ne meri v decibelih, temveč kilotonah. Njeni nastopi niso le koncerti, so obredne maše, ki s težkokategorno artilerijo predrejo in razčetverijo duše prisotnih, preden jih z ekstatično predanostjo spet sestavijo po svoji podobi. Belgijski bend, okoli katerega je vzcvetel glasbeno-umetniški kolektiv Church of Ra (Oathbreaker, Hessian, The Black Heart Rebellion, …), med svoje vernike šteje celo samega praočeta post-metalskega žanra, Neurosis. Ravno pri njegovi založbi Neurot in pod taktirko čislanega producenta Billyja Andersona (Neurosis, Swans, Melvins, Jawbreaker, Sleep, Brutal Truth, Agalloch, Mr. Bungle, Cattle Decapitation …) je Amenra oktobra izdal svojo šesto ploščo, Mass VI, s katero je februarja maševal tudi v Šiški.

Belgijcem pa so se ob bok postavili zastavonoše eksperimentalnega metala, Japonci Boris, ki so pred kratkim praznovali že četrt stoletja rušenja zvočnih pregrad in neprenehnega premikanja mej. Širšemu poslušalstvu so verjetno še najbolj poznani po plošči Pink, ki sta jo med najboljše izdaje leta 2006 uvrstila celo Pitchfork in SPIN, tudi oni pa so v letu 2017 izdali novo ploščo, Dear, pri založbi Sargent House. Žanrsko neobremenjeni glasbeniki, ki so tekom kariere med drugim sodelovali s Sunn O))), Merzbow, Keijijem Hainom in Ianom Astburyjem (The Cult), so se spet izkazali za velikane težke, neizprosne godbe.

Foto: Branka Resnik

 

Povezani članki:

Značke: ,