Kreator in Vader – zlobni bogovi nasilja napadli Šiško

18. 1. 2017
Ljubljana / Kino Šiška

Kreator in Vader – zlobni bogovi nasilja napadli Šiško. No, bodimo odkriti. Pred njimi so igrali še Dagoba, doma iz Francije. Na sceni so že praktično dve desetletji, načeloma igrajo nekaj kot emo/groove/industrial metal, in so, prijazno rečeno, preskočljivi. Igrali so pred lepo prazno dvorano, imeli sicer konkreten zvok in relativno naštudiran nastop, ampak kaj jim to pomaga, če so pa bedni. Je pa res, da imajo vsake oči svojega malarja, tako da, če so pa komu všeč, naj jih kar posluša. Jaz sem zdržal dva komada.

Ampak, ko so oder zavzeli Vader, so se zadeve spremenile. Poljaki, ki so lani obhajali 25-letnico izdaje prvega albuma (uradno so na sceni sicer praktično že 35 let), le-tega na turneji odigrajo v celoti. Lahko se sicer repenčimo, da imajo v svoji diskografiji več kot dovolj albumov in več kot dovolj dobrih komadov, da bi lahko odigrali tudi kaj izven prvenca, ampak, dobro, kar so odigrali, so odigrali. The Ultimate Incantation je, nedvomno, njihov najbolj thrasherski album. Na kasnejših izdajah so fantje pač polnokrvni death-metalci, na prvencu pa se jim je še kako poznalo, da so pod vplivom Slayer in, predvsem, Morbid Angel. Pa veste kaj? Nič hudega. Plata v živo poseka vse pred sabo, trenutna inkarnacija banda pa je, očitno, našla pravo energijo in sinergijo, da zaletavost in, na trenutje, tudi monotonost prvenca obrne sebi v prid. Namreč, dvorana je bila od začetka njihovega nastopa še kar precej prazna, pa se je tekom prve popevke to že konkretno spremenilo. Publika je bila za žur, tekom koncerta so predvsem v prvih vrstah plapolale sveže umite in počesane čupe, moch-pit in circle-pit sta se pojavila spontano, odziv publike med pavzami pa je bil tudi gromoglasen. Gromoglasen je bil tudi buldožer, ki je zapeljal čez publiko. Hobotnica za bobni se ni ustavila od prve do zadnje sekunde nastopa, ampak nas je z brzostrelnim bobnanjem zabijala v tla, grmeči bas je pomagal, da se tresli notranji organi, strupeni kitari (in še bolj strupene solaže) pa sta grozili, da nam bosta vrgli oči iz jamic. Vokalu edinega originalnega člana zasedbe, Petra, se sicer malo poznajo leta, ampak zanemarljivo, tako da smo bili tudi z vokalnim delom nastopa lahko več kot zadovoljni. Totalno našpičen zvok in agresiven light-show sta samo še izboljšala celotno sliko, in po nastopu Vader v dvorani ni bilo nezadovoljnega gledalca/poslušalca. Fantje, kapo dol! Naslednjič pa pridite naokoli z greatest hits set-listo, pa boste še večji carji!

Ko smo zajeli sapo in popili pivo pa je bil čas še za zvezde večera. Kreator! O njih vsi vemo vse, tako da lahko le omenim, da na turneji, ki se imenuje Gods of Violence, promovirajo lani izdani album Gods of Violence. Album kvalitete svojega predhodnika Phantom Antichrist (2012) sicer ne dosega, (v bistvu je treba priznati, da je po fenomenalnem Violent Revolution (2001), vsak njihov album za ene 5% slabši od predhodnika) ampak je pa še vedno tipičen Kreator album, tako da je mladina z njih več kot zadovoljna, stari fani pa jim ga tudi ne zamerimo preveč. Fantje namreč, v svoji več kot tri desetletja trajajoči karieri, nikoli niso preveč odstopali od svojega značilnega zvoka, nenazadnje je naspidirani thrash metal + Milletov kričeče/lajajoči tisto, po kar fani pridemo na koncert. Na setlisti se je  znašlo kar pet popevk iz aktualnega albuma, ki so se nam, starim fanom, zdele v živo kar malo cenene (sploh refreni znajo najedati … prelep primer je konkreten thrash rušilec Satan Is Real, ki je v vseh pogledih thrash poskočnica, kot se spodobi, dokler ne pridemo do refrena, ki je res cenen, na prvo žogo in, milo rečeno, posiljen. Ali pa Fallen Brother ) Ampak, OK, pustimo zdaj to. Seveda smo slišali tudi zimzelene klasike, Flag of Hate, Total Death, Pleasure to Kill, Violent Revolution …  

Zvok je bil strupen, kitari sta kričali, ružili, trgali in sekali. Kričal in lajal je tudi Mille (se mi zdi, da se je vokalno malo v red spravil v zadnjih letih, videli in slišali smo ga namreč že v bistveno slabši formi), kričala in skakala je tudi publika. Malo jih je bilo, ki so koncert spremljali mirno. No, da ne pozabimo še ritem sekcije. Bas pri njih nikoli ni igral dominantne vloge, ampak je lepa opora bobnom in kitaram, kot se za polnokrvni thrash band spodobi. Morda je škoda le, da je bil bobnar pomaknjen nekam visoko na podstavek in hkrati skrit v temo in dim, tako da se ga praktično ni videlo. Se ga je pa slišalo! Pravo thrash metalsko bobnanje človeka vedno pripravi vsaj do ritmičnega pozibavanja in, kot rečeno, malo jih je bilo, ki so koncert spremljali mirno. Tudi scena na odru je dodala svoje k pravemu koncertnemu masakru, in kdor je Kreator videl prvič oz. ni ravno reden obiskovalec koncertov je bil na videnim zagotovo navdušen, saj je videl konkreten koncert glasbenih profesionalcev, pa še pel, plesal in čupal je lahko zraven. Ostali, ki smo Kreator prvič videli v živo že tam v zgodnjih 90-ih, pa smo videli profesionalno odigran koncert, serviran s strani banda, ki je našel svoje mesto na sceni, svojo formulo za naslednje štiri plate in ene par turnej, potem pa bo počasi že čas za penzijo. No, morda pa nas presenetijo … Da ne bo pomote, tudi po nastopu Kreator po moje v dvorani ni bilo nezadovoljnega obiskovalca! 

Tekst: Rok Erjavec
Foto: Branka Resnik

Povezani članki:

Značke: , ,