Doom v Gromki ali Usodi ne moreš ubežati …

Doom9. 1. 2015
Ljubljana / Gromka

Za začetek koncertnega leta 2016 bi si človek težko želel boljšo brco v glavo, kot jo je serviral trojček sestavljen iz istrskih brutalnežev Human Host Body, podivjanih HC punksov Đornata in legendarnih punk/hardcore/crust/d-beat-erjev Doom iz Anglije.

Slabo vreme ni pretirano vplivalo na obisk, in Human Host Body so svojo vizijo (black) metala za punkse predstavili praktično polnemu klubu. Glasba HHB je mešanica d-beata in crusta, ki je prav nesramno cepljen z black metalom, podkrepljena pa je še z živalskim vokalom, ki nas z živalskim kruljenjem, maničnimi kriki in vsem, kar sodi vmes, pribije v tla ali pa dvigne v zrak, odvisno od količine alkohola. Konzumiranega, seveda. HHB so leta 2015 izdali plato Severe Collapse, ki lepo zaokroži zbirko dveh EP-jev, split izdaje z Devastated in enega demo posnetka. Temu primerna je bila tudi koncertna set-lista. Band je bil hudo dobre volje, živalski pevec si je rezerviral prostor kar pod odrom, publika je bila tudi za žur (obiskovalcem v prvih vrstah se je v sodelovanju z vokalistom konkretno trgalo) in ob primerni podpori ozvočenja je njihov glasbeni napad (po domače: šund’r, galama, živalska zloraba bobnov, kitarski riffi, ki režejo do kosti in trgajo glave, ter basiranje, ki ne prinaša počitka) na čutila publike prehitro minil, tako da je publika, upravičeno več kot zadovoljna z videnim in slišanim, priklicala band nazaj na oder za še en komad. HHB so vsekakor band, ki ga naslednjič, ko boste zasledili, da imajo koncert, ne smete zamuditi!

Da energija tega večera ne bi padla, so kot drugi predvozači, poskrbeli surovi HC/punksi Đornata. Trojka, ki ne da kaj veliko na trende v sodobni glasbi, me je nekoč že navdušila z nastopom v taistem placu, in isto so storili tudi v drugo. Kombinacija surovega zvoka, hitrega igranja, HC/punk-a v najboljši (najglasnejši in najhitrejši) možni maniri, lajanja v mikrofon, »svet-jebi-si-mater« odnosa, polnega kluba (in publike, ki zna na pamet skoraj vse odigrane komade), lahko rezultira le v totalnem žuru, konstantni mosh-pit se itak podrazumeva, milosti do instrumentov fantje tudi ne poznajo in spet je vse skupaj spet prehitro minilo, publika je bila totalno nadzadovoljna in lahko le ponovim: če ste metal’c, punks, hard-koraš ali pač le ne marate konformizma sodobne potrošniške družbe: Đornata so band za vas, obisk njihovega naslednjega koncerta, ki ga zasledite, pa obvezen.

Zadnji so, pred totalno polnim klubom, igrali legendarni Doom. Redni gostje naših odrov, ki nad svet svojo jezo in gnus stresajo že od leta 1987, v sedanji postavi pa (po številnih kadrovskih menjavah, prekinitvah delovanja in podobnih peripetijah) vztrajajo od leta 2010. Doom so tudi eni od začetnikov crust scene in od svojih usmeritev (glasbenih in političnih) ne odstopajo že od samega začetka. Band, ki je na sceni že skoraj 30 let ima seveda na voljo več kot dovolj materiala (zadnja plata Corrupt Fucking System, 2013), da lahko publiko zabava vsaj kakšno urico, če le-ta to seveda zdrži. Koncert sem si sicer ogledal bolj iz ozadja, tam v varnem zavetju šanka, in kljub temu, da je bilo ozvočenje primerno, da se je publiki več kot trgalo in da tudi band ni varčeval z energijo, se mi je vseeno zdelo, da na odru niso dali od sebe 110%, kot sta to, recimo, naredili predskupini. Morda se malo poznajo tudi leta … No, da se ne bomo narobe razumeli. Za sam nastop, izbor komadov, komunikacijo s publiko, tehnično izvedbo in vse kar gre zraven, damo bandu lahko samo najvišje ocene. Tudi publiki lahko za žuranje (skozi celoten večer) le čestitamo in si le želimo, da bi bilo v prihodnje le še več koncertov na tem energijskem nivoju.

Skratka: več kot korekten nastop legendarnega banda, ki je na nas stresel ves svoj prezir do konformizma sodobne družbe, ki je polna zlagane solidarnosti, dokler le ima najnovejše pametne telefone, da se lahko na socialnih omrežjih zgraža nad zaplankanostjo nekaterih, medtem ko se poseda po najbolj trendovskih lokalih in pije kapučino za 3 € ali pa trendovsko craft pivo po 5 €. Hkrati pa je ta družba pozabila potegniti glavo iz riti. In kot se za Doom spodobi, so ta prezir do ovc, ki blejejo s čredo, pokazali z crust/punk/HC razpaljotko, kjer se kitarist in basist slišita kot roj podivjanih os v praznem deblu, brenčanje pa prekinjajo občasni (že praktično) grind izpadi, ki jim lepo dirigira bobnar, za katerega nas včasih zaskrbi, da ga bo kar med igranjem »pljunila kap«, odsotnost milosti do njegovega kompleta bobnov se seveda podrazumeva, pevčevo lajanje, vpitje, kričanje, preklinjanje,… pa je itak le češnjica na torti.

Po moje je bil celoten klub ob koncu koncerta pijan in več kot zadovoljen z videnim in slišanim! Zakon špil!

Rok Erjavec

Povezani članki:

Značke: ,