Clutch – Psychic Warfare

clutch-psychic-warfare(Weathermaker Records, 2015)

Dve deceniji in strast ne jenja – to so besede, ki prav zlahka opisujejo naval bradatega mačizma, zvitega humorja ter prodornega intelekta, zavitega v debeli in mastni umazani rock’n’roll v maniri marylandske soldateske Clutch. Po skoraj četrt stoletja garanja je ime postalo franšiza popolnega uživaštva ter brezkompromisnega privijanja ojačevalcev do maksimuma, ne glede na to, kaj naj bi narekovali modni trendi glasbene industrije. Pravzaprav so se temu Fallon in ostali bradači lepo izvili ter si v lastno veselje ter v bran lastniim principom navidezne samozadostnosti odločili postaviti lastno založbo, ki pod imenom Weathermaker Records povija glasne in potentne otroke. Pred dvema letoma izdani Earth Rocker je bil morda dober začetek te precej jasno domišljene poti, a letošnji Psychic Warfare zgodbo še lepše dopolnjuje ter dodaja v zvočni kolaž sedanjosti umazano poetiko Pure Rock Furyja, hitoidnega Blast Tyranta, umazano organskost pa začinja z milenijskim zvokom novodobnega evangelija.

Samooklicani »poklicni lažnivec« Neil Fallon je mojster naracije, ki svojo kuliso barskega vzdušja po navidez sproščenem The Affidavitu prestavi v polje polnih obratov s prodornim X-Ray Visions. Stripovski kalejdoskop nadnaravnih sposobnosti ter skritih talentov bazira v primeru marylandskega četverca na prefinjenem ujemanju grlene čakre ter kričečega Les Paula v rokah Neila Fallona z odpadniškimi polnili kitarskega revolveraša Tima Sulta, vrh vsega pa se peni umazana metrika udarnega bobnanja Jean-Paula Gasterja ter masivni bas Dana Mainsa. Retro fetiši so prekleto izpolnjeni, prek popolnega produkcijskega miksa v domeni neuničljivega Machinea pa se vse plete v smeri serije popolnih soničnih eksplozij. Firebirds se kot logično nadaljevanje navezujejo na uvodno matrico rifov ter ritma, nato pa debeli nanos umazanih, po starih prvih treh platah dehtečih ZZ Top. A Quick Death In Texas je pravi primerek teksaške raskavosti, bluesa ter domala funky iskrivosti. Umazani seksipil se se poigrava s formo in vstavlja v celoto ščepec arena rocka, ki bi ga pričakovali od Aerosmithov (brez kiča, kakopak) na sludgerskem tripu. Plesni dodatek z dramatičnim naklikanim metronomskim šusom Sucker For The Witch ogreva podij za umazani blueserski inteligentni dvig potence z debelo napimpanim zvokom skladbe Your Love Is Incarceration, ki ločuje zrnje od plevela (z verzi, kot so »Segregate me from local population / Your love is incarceration«). Kljub geopolitični južni legi so Clutch bolj črni od teme, masivna mišica glasbene kemije pa vrta še globje. Najprej z umirjanjem strasti z vesternskim psihedeličnim inštrumentalijem skladbe Doom Saloon, ki se prelije v Our Lady Of Electric Light. Popolna senzualnost ter dokazovanje teze, da premorejo Clutch v svojem divjem temperamentu marsikaj, zaradi česar ljubite Wovenhand, še bolj pa bradate pridige iz bolj profane prižnice Neila Fellona! Testosteronski blues punk skladbe Noble Savage je namenjen odpiranju glav (tudi dobesedno, ne samo metaforično), po prvinskem rock’n’rollu pa se Clutch vnovič zavihtijo na ramena preverjenih velikanov in z Behold The Colossus ravnajo nevernike v vsemogočnost Clutch moči do ravni druge kleti, nakar jih še obglavijo z umazanimi prepotenimi strunami raskavega in spevnega Decapitation Bluesa. Nasilna lepota nepopustljivosti se na plošči sklene s finalnim prikazom moči in dometa genija skupine. Son Of Virginia je briljantni finale ter končno dejanje plošče. Po mehkem uvodu se začne odštevanje sedmih minut popolnega zanosa ter pronicljivosti. Najprej utiranje kitarskega čistega zvoka ter merjenje prostora z odjekom minimalizma, po dveh minutah pa odpiranje registrov z masivom distorzij ter stopnjevanje dramaturgije, v velikem finalu pa himnični prikaz celotne palete prefinjenosti, po zadnjem piskanju v ušesih pa samo zvok brisalcev, odpiranje vrat debelo kromiranega hot roda ter slovo do naslednjič.

Psychic Warfare je potenten izdelek, ki ne kvari predstave popolnosti, ki ste si jo lahko v zadnjih dveh dekadah že izdelali ob omembi imena Clutch. Mašina je z leti le bolj naoljena in nič ne škripa, nič ne šibi. V svetu, ki mu manjka jajc dajo na plano vse svoje argumente dedci, ki dajejo razsežnosti pravega moškega nov pomen, pojmu klenega rocka pa vračajo patino tistega pravega doživetja, ki je nekoč davno lahko vedno naravno zvišal srčni utrip ter dvignil tlak v telesu. Clutch so pri tem efektivni, pri tem, koliko dobrega se vam za zdravje zgodi pri prvem, nato še drugem in X-tem ponavljanju plošče pa bi bilo skoraj da pričakovati, da bi ploščo lahko dvignili v svoji najbližji lekarni na priporočili vašega zdravnik. Strasti, adutov ter pravega poživljajočega efekta na plošči Psychic Warfare, kakopak in z oziroma na franšizo Clutch ne zmanjka!

Sandi Sadar Šoba

Povezani članki:

Značke: