Nina Romić – Stablo

Nina Romić - Stablo

2014, Aquarius Records

 

Nina Romić, kantavtorica iz Zagreba, je nazadnje pritegnila pozornost na lanskoletnem festivalu Chansonfest s skladbo Kraj mene. A letošnjo pomlad (in poletje) je obarvala s svojo tretjo ploščo Stablo. Gre za deset pesmi, ki – lahko bi rekli – izvirajo v naravi … Močan avtorski pečat te mlade kantavtorice se prepleta z vplivi popa, šansona, folka, india, psihedelijo in drugimi. Rezultat vseh teh je sveža in zrela plošča z nekoliko zasanjanim pridihom, ki se malce spogleduje celo s poezijo. A vendar nazadnje ostaja posvečena edino – glasbi.

Z zasedbo, ki ji stoji ob boku – Frederic Lanz (klavir, klaviature, harmonika), Petar Cvahte (bobni) in Ivica Antunović (bas kitara), medtem ko sama poleg mikrofona brez kakršnihkoli zadržkov poprime za kitaro – ji uspeva vešče manevrirati med razpoloženji zadržanosti in trenutki, v katerih čustva privrejo na dan brezkompromisno. Med prve bi, med drugim, lahko šteli skladbi Vožnja in Bicikl, medtem ko se drugim bolj podajo Obod šešira in Možda. Savršeno običan dan ostaja v nekakšnem medprostoru.

Med najpomembnejše elemente te plošče bi lahko uvrstili zametke folka, ki se sklenejo v logičnem nadaljevanju, tradicionalni skladbi Vuprem oči. Na plošči najdemo tudi že prej omenjeno Kraj mene, izjemno močno balado, v kateri pride najbolj do izraza prav Ninin močan, izrazit, globok in prodoren vokal. In Dječakova pjesma je pesem, ki je bila objavljena že na plošči Oči u Magli – Tribute to Satan Panonski.

Ni težko začutiti, da vsaka pesem na plošči Stablo stoji na svojem, pravem, mestu. Celota daje izjemno topel in prijeten vtis, z vonjem po nostalgiji. Svoje domovanje bi zlahka našla tudi nekaj desetletij nazaj, v času, ko so mladi željno pričakovali izid prvih vinilk skupin The Beatles in nekaj let zatem zasedbe The Doors – čeprav bi Nino Romić prej lahko vzporedili z Bobom Dylanom, Joan Baez ali Joni Mitchell –, ko so se najstniki zaklepali v svoje sobe in ure ter ure šteli obrate. Takrat je glasba spreminjala svet. A danes je žal skorajda ne zaznamo …

Ninin avtorski pečat bi težko spremenil svet. Se mi pa zdi, da bi lahko spremenil posameznika. V njem obudil spoštovanje in občudovanje lepot, ki nas obdajajo. Let metulja, vožnja s kolesom, šumenje žita, odpadanje listov z dreves, besede, ki v obliki pesmi poženejo kri po žilah … Stablo je plošča. Plošča za zimske popoldneve, ko se okna tramvaja rosijo in sneg škripa pod nogami. Plošča za pomladne noči, ko srce trepeta v hrepenenju po ljubezni. Plošča za poletna jutra, v katerih nam lahen vetrc mrši lase, medtem ko se vozimo s kolesom med zaplatami visoke trave. Plošča za jesenske večere, ki od nas terjajo resnost odločitev. Za vse letne čase, torej.

Ploščo lahko kupite TUKAJ.

Nina Novak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.
Značke: ,