Kolumnist Dano Ličen: Intenzivne priprave

Dano Ličen / foto: Jure Žagar

S terminom intenzivne priprave sem se prvič srečal v okviru nogometnega kluba, kjer sem kot otrok od ponedeljka do petka šest let žogo porival proti belemu okvirju. Kot nogometaš sem bil kot zbledela fotografija, ki na steni članske ekipe kluba daje vtis praznega mesta. Če na zadnji karierni tekmi ne bi dosegel štirih asistenc, bi se skozi življenje najverjetneje izogibal vsakršni obliki stikov z ljudmi, s katerimi sem bil vsako soboto stlačen v prevelike drese, vsak drugi teden v juliju pa odpeljan v Umag na tako imenovane intenzivne priprave.

Za intenzivne priprave je značilen rigiden urnik. Tudi če se celota zamakne za kakšno uro, človek, ki na intenzivnih pripravah sodeluje, svoje razmišljanje prevede na kozmično komponento. Urnik se je pač spremenil, ker je tako potrebno, plan se bo še vedno izpolnil v celoti, temu se ne da uteči, in podobne misli. Vodja priprav mora biti dovolj umirjen, da posameznikom dovoli biti to, kar so, in v skupini se začne oblikovati harmonični eliksir, ki se mu reče spoštovanje.

Intenzivne priprave spominjajo na teambuilding seanso. Edina razlika je v količini dela, ki se od posameznikov zahteva. Namesto sproščujočega raftinga se posameznikom praviloma naloži dvojno količino dela, katerega namen je pripraviti jih na izzive, ki čakajo onkraj meja gostujočega zavoda.

Če se spomnim Umaga, mi pred očmi zapleše vročina, prah, ki ga je za seboj potegnila nogometna žoga, južnjaški temperament soigralcev, njihov testosteron je v nasprotju z mojo feminilnostjo aluziral na slona in miš. V nekem drugem predalniku nosim prizore, ki jih na kasnejših intenzivnih pripravah povezanih z glasbo nisem uspel več zaslediti. Glasba je pripravljajoče se delovala pomirjajoče. V oris naj citiram delček kratke kratke proze Andreja Blatnika naslovljene Oficirske hčerke: ”Potem so se nekega večera prsti začeli sprijemati v prve melodije, punce ste ostajale zmeraj dalj. “

Intenzivne priprave so izrazito komunističen konstrukt. Delujejo iz predpostavke, da je delo, ki ga opravljajo, sodelujočim v užitek, in ga kot takšnega postavlja kot lepilo skupnosti. Čustva, ki se sproščajo ob hkratnem doseganju cilja, zdravijo egoizem in zmanjšujejo moč vodstvene figure. Oblečenemu v iste razcapane hlače kot vsi ostali, se enakost pomembnosti –  brez vas ne bi bilo mene, in obratno – razume v številu predlogov, ki začnejo vreti iz ljudi. Vodja je nepomemben. Če upogne vrat, ga travnik zasuje z idejami, ki so v najboljših primerih še vodila kako se izogniti napakam, ki jih je nevede hotel storiti.

Intenzivne priprave so najboljši odgovor na krizo liberalizma. “… na krizo liberalizma so po prvi vojni odgovarjali na dva načina: fašistični in komunistični. Fašistični odgovor je bil hkrati odgovor na komunistični odgovor … v tista leta sega začetek artikulacije neoliberalizma. Eden njegovih idejnih očetov, Ludwig von Mises, je v dvajsetih letih zagovarjal fašizem kot najuspešnejši odgovor na komunizem. Zapisal je, da je fašizem rešil evropsko civilizacijo … komunistična alternativa liberalizmu v končnem zatonu je danes komajda prisotna, kljub temu pa se soočamo z naraščajočo fašizacijo tistega neoliberalizma, ki je že na samem začetku videl v fašizmu zaveznika v boju proti komunistični oziroma socialistični alternativi …” (Sobotna priloga, 26.7.2014, Živimo z dediščino imperijev)

Kje lahko najdemo čistejše oblike čaščenja dela in zaslužka kot v športnih klubih in amaterskih društvih. Kje drugje se lahko še vidi motivacija, ki delo povezuje s počitnikovanjem.

Intenzivne priprave se zaključijo s prijateljsko tekmo ali koncertom namenjenim krajanom, ki kohezijsko pristopijo k projektu. Razen če se priprave nahajajo v večjem mestu, kjer je ljudem tako in tako vseeno od preobilja ”projektov”, je v samo izvedbo zaključnega dogodka vključena večja skupina ljudi. Eden poskrbi za hrano, drugi za nekakšen približek odra, nekdo iz kašče potegne ustrezno število stolic in piknik miz za poslušalce, tik pred zdajci zbit šank streže pivo še nedolgo nazaj kupljeno v supermarketu, vino je ponavadi domače, morda celo bio. Govorim o pravem bio vinu. Morda se zgodi celo, da se nekje odpre vinska klet, ki v svoj trebuh sprejme hvaležne glasbenike.

Intenzivne priprave so vse to in še več.  Namesto, da se jih udeleži samo vodstvena struktura podjetja, delujejo samo, če se na mesto namečejo vsi do zadnjega. Seveda se na njih zgodi kakšen govor, ki pa se rodi spontano in iz srca. Zato resnično ne morem odgovoriti, ali so intenzivne priprave definicija socialnega podjetništva ali prisotnost intenzivnih priprav prebudi vzgibe socialnega podjetništva pri drugih.

Povezani članki: