Akvarel: Vokal patrioti

Akvarel: Vokal patrioti

 

Vokalna skupina Akvarel iz Osijeka je trikrat zapored sodelovala na mednarodnem srečanju manjših vokalnih zasedb Vocal Maraton na Reki, katerega umetniški vodja je Olja Dešić. Prav ta jih je vzel pod svoje okrilje in poskrbel za aranžmaje in produkcijo njihovega prvenca Vokal patrioti. Gre za kolaž a cappella priredb hitov iz časa novega vala 80-ih let. Vse, kar slišimo na plošči je plod človeških glasilk in telesa (tleskanje s prsti, udarjanje z dlanmi ali nogami itd.). Instrumentalna podlaga ali spremljava tako izostane, vendar ne umanjka. Pop, rock in evergreen pesmi, ki jih le redko kdo ne pozna in so takorekoč že del klasične pop pesmarice juga, so zazvenele v novi preobleki. Slovenski poslušalci bodo zasedbo zagotovo primerjali s Perpetuum Jazzile, čeravno njihovi hrvaški kolegi delujejo v precej manjšem obsegu in tudi sicer glasbi pristopajo nekoliko drugače.

Na ploščo so uvrstili deset pesmi, povečini t.i. medleyev hitov skupin iz 80-ih let, kot so Denis & Denis, Đavoli, Film, Haustor in drugi ter jih kdaj tudi pomešali med sabo. Izjema so Pristao sam bit ću sve što hoće skupine Bijelo Dugme in Glupi hit ter Devet depresivaca Rambo Amadeusa, ki so samostojne. Ploščo otvori pesem Kroz stari haustor, skupek pesmi Uzalud pitaš in Ena Darka Rundeka (Haustor). Glavni vokalisti se med sabo prepletajo iz pesmi v pesem, drugič iz medleya v medley, medtem ko imajo ostali vlogo spremljevalnih vokalov – in efektov ter zvokov, bi lahko dodali. Ker vsak glas v sebi nosi tudi nekoliko drugačno energijo, je kakšen skupek prepričljivejši od drugega. Ene prepričljivejših, tako po sami izbiri pesmi kot interpretaciji, so Negdje oko ’82: Voli me još ovu noć, Troje in Ja sam lažljiva (Denis & Denis ter Xenia), čeprav na trenutke zmoti nekoliko pretirani trud po kar se da jasni izgovorjavi, zaradi česar ima le-ta prav nasproten, okoren, učinek; in priredbe Nene Belana (Đavoli) pod naslovom Prolaze sjenePričaj mi o ljubavi, Ostani uz mene in Samba i ti. Te so močne. Ostale v svojem neizstopanju kar malce zdrvijo mimo, brez da bi jih opazili in ostajajo v ozadju in polnijo prostor ter čas.

Niti malo ne dvomim v to, da člani zasedbe – Maja Varga Pajtler (sopran), Ozana Tomić (sopran), Ivana Marinić (alt), Marina Hlupić (alt), Davor Solanović (tenor), Alan Marinić (bas) in Krešimir Pajtler (bariton in beatbox) – neizmerno uživajo v interpretiranju starih hitov. To se čuti. Prav otipljivo je. In niti malo ne dvomim v zanimivost ter izvirnost vsake posamezne priredbe (o kakovosti samih pesmi sploh ne gre dvomiti, glede na to, da so preživele težo nekaj desetletij), saj ponujajo izjemno svež pogled na 80-ta leta, ki so kar naenkrat ponovno oživela z isto močjo, a na drug način. Seveda pa temu sledi vendar … Vendar jim gre zameriti pretirano osredotočanje na hite, ki so že sami zase dovolj močni in tovrstnih obuditev ne potrebujejo. Plošča je zaradi tega pretirano komercialno usmerjena in inovativnost projekta zaradi tega trpi izgubo. Druga zamera je pretirana količina medleyev – delov pesmi, refrenov in ne pesmi v celoti. Ta pristop kaže na nekaj površinskosti, ki poslušalca ne bo nikdar popeljal v globine. Prestopanje iz ene v drugo, pogosto celo tretjo pesem je prehiter in še preden začutimo eno, smo že v naslednji (zgodbi), čeprav so med sabo združene dokaj smiselno in skladno. Zamisel je namreč nadvse zanimiva, tudi izvedbe same, rezultat simpatičen, vendar bi bilo smiselno prirediti celotne pesmi, ki bi jih kakšen medley le še obogatil. Že sam izbor pesmi je tako močan, da nenehna napetost resnično ni potrebna, temveč je prej povsem odveč. Manj je več. Tudi danes, v 21. stoletju lahko temu pritrdimo. Prav tako v primeru Akvarela.

Ploščo lahko kupite TUKAJ.

Nina Novak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.
Značke: