Spacegrind LSD Party v Gromki – Guardian Alien

Guardian Alien

Ljubljana / Klub Gromka
18. 6. 2014

Ta teden je na sredin večer Metelkova gostila dva izredno pomembna dogodka. Medtem ko se je v okviru festivala Mladih rim v Menzi pri Koritu zbral cvetober  perspektivne pesniške srenje, je notoriozni koncertni organizator KiborgSpužva za tiste z nekoliko nižjimi umetniškimi standardi v Gromki znova pripravil party ob zaključku svoje koncertne sezone. In čeprav tu, za razliko od sosednega prizorišča, ni bilo pričakovati ne vem kakšnih sublimnih presežkov, je program vendarle obljubljal dovolj zanimiv večer, seveda znotraj meja totalne obskurnosti. Glavne zvezde večera so bili tokrat ameriški ekstravagantneži Guardian Alien, nekakšen psychedelic-grind-noise-tribal ambient band (sami svoj žanr sicer imenujejo spacegrind), za katerega najbrž ne bi nikoli slišal nihče, če bi to ne bil solo projekt Grega Foxa, ki je verjetno najbolje poznan kot bobnar razvpitega transcendental (oziroma hipster, če poslušate razžaljene “trve kvlt” metalce) black metal projekta Liturgy. No, ampak k sreči je, tako da resnično fascinantne in popolnoma unikatne glasbene kompozicije (skozi katere raziskujejo tako globoke metafizične tematike, kot so droge in alieni) , iz katerih seva psihadelija, niso ostale skrite glasbeni javnosti in se je Guardian Alien s svojim letošnjim (tretjim) albumom Spiritual Emergency celo uspelo prebiti v nekatere uglednejše spletne revije.

No, seveda pa tak eliten glasbeni večer ne more miniti brez primernega uvoda, za katerega je znova (kar ni ravno presenečenje, glede na to, da je eden izmed članov tudi organizator) poskrbel slovenski avdio-vizualni projekt Litostrojska Darkbluz Experyment, ki je (baje) predstavil svoj novi album This is How You Remind Me ov Dopesmoker (ali nekaj takega). Če vam je ta zadeva neznana, oziroma bolje rečeno, če te zadeve še niste slišali, imate izredno srečo, gre namreč za nadvse skrbno pripravljen koncentrat vsega najslabšega, kar ima za ponuditi slovenska glasbena scena. In seveda je vse skupaj popolna zajebancija. Je pa žal tako, da tudi to vedenje ne pomaga kaj dosti pri preživljanju mučne ure branja facebook profilov, kakofoničnih izpadov s čelom in piščalko ter seveda velikega finala – polurnega noise jama (dejansko dokaj solidnega). Sicer dvomim, da si je kakšnemu izmed obiskovalcev uspelo ogledati celotno zadevo, se je pa vseeno splačalo ujeti vsaj kakšno minuto tega razvrata, pa četudi samo zaradi bizarnega pogleda na pevca (vsaj nekoliko bolj uglednega benda) The Canyon Observer, kako v božičkasti ženski kombineži tolče po precej žalostno zgledajoči čineli… Ampak da ne bi preveč zavajal, bilo je super!

Verjetno lahko rečem, da je bilo po koncu teh ekscesov upravičeno pričakovati nekoliko resnejše nadaljevanje, ampak glasbeni sladokusci ta večer pač niso prišli na svoj račun. Kar naj bi bili Guardian Alien, je bila v bistvu samo njihova zelo okrnjena senca, saj sta se pri nas namesto petih oglasila samo dva člana, poleg Fox-a še vokalistka Alex Drewchin, kar je že v štartu ubilo vse možnosti, da bi bend dejansko zvenel tako, kot bi moral … Tako smo namesto bizarno zvenečih kitarskih rifov, shahi baaje (tiste klasične psych rock igrače) in noro hitrih bobnarskih vložkov, brez katerih ni tistega prepoznavnega psy sounda, ki v isti meri prikliče tako nowave-ovske riffe Liturgy kot tisto pristno drogeraško atmosfero rocka iz 60. let, dobili nadvse okrnjeno kombinacijo, ki vsekakor ni vsebovala tiste prave energije, še manj pa atmosfere. Poleg tega je bil popolnoma zanič tudi zvok, saj naj bi se, vsaj po videzu sodeč, poleg bobnov moralo slišati še neke vokale (pa se jih ni, pa čeprav se je pevka zelo trudila), pa tudi tisti ambientalni background ni bil dovolj glasen, da bi v resnici lahko ustvaril kakšno atmosfero. Sta pa za konec sicer precej kratkega in (verjetno zaradi odsotnosti ostalih članov) tudi precej enoličnega nastopa pripravila še prav poseben encore, ko je Fox ob spremljavi bizarnih krikov in plesa svoje kolegice na en sam boben odigral… ne vem, pač nekaj. In če že drugega ne, si je ta zaključek navkljub precej ostri konkurenci vsaj prislužil naziv »najbolj WTF trenutek večera«…

Ampak da ne bom slišati kot nekdo, ki je dejansko prišel na ta koncert po transcendentalno eterično glasbeno doživetje, moram priznati, da je bil vsaj Greg Fox faking noro dober, kar sicer ne bi smelo presenetiti nikogar, ki si je kdaj zavrtel kakšen izdelek Liturgy. Njegovo bobnanje je res tako ekstatično in agresivno, da bi lahko ob takšni predstavi grdo zardevali celo najbrutalnejši izmed death metalcev.

No ja, čeprav večer ni upravičil namigov, da bo to potencialno idealna priložnost za uživanje večjih količin najrazličnejših ilegalnih substanc (na najavi KiborgSpužve je bil omenjen nek LSD party), saj je bil več kot dovolj bizaren tudi brez pomoči kemije, je vendarle povsem upravičil sloves zdaj že skoraj kultnih Spužvinih zaključnih koncertov: zanič, odtrgan in popolnoma brez okusa. Torej v bistvu vse, kar tak dogodek potrebuje. In kdor je morda oni večer po nesreči zašel v bližino dvorane iščoč podobnih estetskih presežkov, kot jih je ponujalo sosednje prizorišče, se je močno uštel. Umetnost, okus in estetika so se namreč v sredo Gromke ogibali v velikem loku …

Črt Jarh

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.
Značke: