Karneval v mestu oz. Gogol Bordello spet v Cvetličarni

Gogol Bordello

Ljubljana / Cvetličarna
11. 6. 2014 

V najhujšem vročinskem valu se je v Cvetličarni (ki ima klimo očitno samo za okras) ustavila cigansko-punkerska-pa-še-ful-enih-stvari-zraven karavana Gogol Bordello. Banda, ki že od leta 1999 neumorno koncertira (lohk cigoti kr naprej po svetu lezejo, če imajo pa povsod familijo… šala) in opozarja na plehkost glasbene industrije in ameriškega načina življenja. Redno snemajo tudi plošče, v samem glasbenem izrazu pa se ne ozirajo na trende, ampak delajo glasbo z dušo za dušo. Izdali so 7 albumov ter nebroj ostalih izdaj (EP-jev in singlov) ter gostovali na nebroj kompilacijah.

Skupina je v petnajstih letih obstoja zamenjala precej članov, v bistvu je od samega začetka v bandu samo Eugene Hütz, za katerega vsi vemo, da ima ukrajinske korenine (vokal, akustična kitara, tolkala, ples in pitje vina), ostali člani trenutne zasedbe pa takole:

  • Sergey Ryabtsev (violina (igrana na vse možne načine), back vokali) od leta 2000 (Rus)
  • Elizabeth Chi-Wei Sun (back vokali, tolkala, plesaćica), od leta 2004 (na Škotskem odrasla Kitajka)
  • Thomas “Tommy T” Gobena (bas, back vokali), od leta 2006 (Etiopijec)
  • Pedro Erazo (tolkala, back vokali, MC), od leta 2007 (Ekvadorec)
  • Oliver Charles (bobni), od leta 2009 (ZDA)
  • Michael Ward (kitara, back vokali), od leta 2012 (ZDA)
  • Pasha Newmer (harmonika, back vokali), od leta 2013 (Belorus)

In ta druščina z vseh vetrov je ob pol desetih zvečer prihrumela na oder ter temperaturo v že tako (pre)vročem placu takoj dvignila za nekaj stopinj.

Najprej (za tiste, ki vas tam ni bilo) obdelajmo set-listo:

1) Intro (baje, da je nov)
2) We Rise Again (album Pura Vida Conspiracy, 2013)
3) Not A Crime (album Gypsy Punks: Underdog World Strike, 2005)
4) Wonderlust King (album Super Taranta!, 2007)
5) Dig Deep Enough (album Pura Vida Conspiracy, 2013)
6) Malandrino (album Pura Vida Conspiracy, 2013)
7) Other Side Of Rainbow (album Pura Vida Conspiracy, 2013)
8) Last One Goes The Hope (album Trans-Continental Hustle, 2010)
9) Trans-Continental Hustle (album Trans-Continental Hustle, 2010)
10) Immigraniada (album Trans-Continental Hustle, 2010)
11) Mishto (album Gypsy Punks: Underdog World Strike, 2005)
12) It Is The Way You Name Your Ship (album Pura Vida Conspiracy, 2013)
13) Pala Tute (album Trans-Continental Hustle, 2010)
14) Start Wearing Purple (album Gypsy Punks: Underdog World Strike, 2005)
15) My Companjera (album Trans-Continental Hustle, 2010)

————————-

16) Alcohol (album Super Taranta!, 2007)
17) Lost Innocent World (album Pura Vida Conspiracy, 2013)
18) Sally (album Gypsy Punks: Underdog World Strike, 2005)
19) Baro Foro (album Multi Kontra Culti vs. Irony, 2002)

In, ker smo si potešili radovednost, kaj so nam odigrali, se lahko posvetimo še temu, kako so nam odigrali.

Na kratko: perfektno.

Malo bolj podrobno pa takole: band se po odru razleti kot roj podivjanih sršenov. Komando ima sicer Eugene Hütz, vendar ostali člani ne ostajajo v njegovi senci. Vsak zase in vsi skupaj uprizorijo glasbeni in odrski stampedo, ki človeku ne pusti dihati praktično dve uri (kar je razvidno že iz set liste). Vsak član ima svoj “zvezdniški trenutek” med nastopom, vsi skupaj pa uprizorijo fešto v najboljšem pomenu besede. Pivo bi lahko teklo v potokih, ampak zaradi gneče pač ni. Mala Kitajka (v pisani oblekici) in MC Pedro publiko spodbujata k skakanju, prepevanju, plesanju (kar sicer ni potrebno, to vse publika dela tudi sama od sebe) in s tem izdatno pripomoreta h karnevalskemu vzdušju. Violinist ima tudi več kot dovolj priložnosti, da se izkaže kot pevec, je pa zanimivo gledati, kako se člani banda kljub (navideznemu) kaosu na odru opazujejo in krijejo hrbet en drugemu. Ravno zaradi tega energija ne pade niti za sekundo, (nekateri) člani banda imajo tako čas, da si malo oddahnejo med nastopom, drugi so pač pijani, publiki se pa itak trga. Bobnar je sicer malo skrit v »zgornjem« nadstropju, vendar skupaj z basistom nudi bandu res trdo in ritmično več kot primerno podlago, preko katere se razlega še galama iz vsakega inštrumenta in predmeta, ki je na odru (z namenom ali naključno). In, nenazadnje, če band igra t. i. gypsy-punk, mora imeti kitarista in harmonikaša, ki se izmenjujeta v vlogi vodilnega inštrumenta.

Dve uri sta minili kot za šalo, vmes smo se prebili tudi do piva, vroče je bilo itak vroče k’t pes, potem je steklo še eno pivo in potem pot pod noge …

 Tekst: Rok Erjavec
Foto: Branka Resnik


Povezani članki:

Značke: