Kolumnist Jan Lužnik: Slava in glasbeniki

Jan Lužnik (foto: Jan Küzma)

Pred nekaj dnevi sem imel z bendom Can of Bees koncert na Velenjskem gradu v sklopu 24. Dnevov Mladih in Kulture. Super koncert! Zelo dobro vzdušje, odlični nastopajoči, še boljša publika. Predvsem moram pohvaliti organizacijo koncerta in gostoljubnost organizatorjev. Mislim, da še nisem doživel boljše postrežbe v backstageu, prav tako me pozitivno preseneča, da v Sloveniji še zna kdo ceniti in spoštovati delo glasbenika. Thumbs up!

Pred nastopom smo že kar rutinsko opravili intervju. V spomin se mi je vtisnilo vprašanje novinarke: »Kako se ti življenje spremeni, ko postaneš slaven glasbenik?« Slaven glasbenik? Bil sem presenečen nad takšnim vprašanjem. Pravzaprav sem bil zelo presenečen. Kaj nas je morda zamenjala za Wernerja, Sašo Lendero? Moj odgovor novinarki: »Kdo pa je tukaj slaven?« Z nasmeškom na obrazu je kar hitro spremenila besedo slaven v prepoznaven. Malce bolje. Sedaj lahko debatiramo.

Na nek način se mi je to vprašanje zdelo prav zanimivo. Fascinira me dejstvo, da ljudi zanima samo to. Le neka “slava”. Povem vam … to v naši mali državici ne obstaja in nikoli ne bo! Problem je v tem, da velika večina prepoznavnejših glasbenikov Slovenije tega ne ve, tega nočejo vedeti ali so pač toliko zagledani sami vase, da jim to dejstvo enostavno izgine izpred oči.

Ko začne glasbenik o sebi misliti, da je “slavna zvezda”, je prodal dušo hudiču in postal suženj moderne kapitalistične družbe. Lažje se je zbujati, če človek ostane skromen, ne glede na svoje uspehe. Res je, da potrebuješ prepoznavnost za uspeh, vendar ko posameznik le-to doseže, pod nobenim pogojem ne sme postati arogantna žival.

V prvi vrsti posameznik postane glasbenik zaradi ljubezni do glasbeni, ljubezni do ustvarjanja in igranja. Skozi kariero mora to biti tisto sidro, ki te drži na realnih tleh. Prepoznavnost je zelo dobra, saj lahko na ta način predstaviš svoje delo širši publiki, vendar, kot sem omenil že prej … to ne sme spremeniti načina mišlenja in načina dela. Miselno moraš funkcionirati popolnoma enako kot v obdobju, ko ni bilo nastopov, kadar se ime benda še ni pojavljalo v medijih.

Biti skromen, ustvarjati zase in ne za publiko, delati to, kar te osrečuje … to so ključne stvari, ki pripomorejo k izpopolnjevanju glasbenika. Mislim, da lahko glasbenik le s takšim mišljenjem doseže tisto zadovoljstvo ob ustvarjanju in tisto notranje, katerega iščemo vsi. Naj zaključim z mislijo, ki jo poslušam od očeta že vse od rojstva: »Najprej moraš biti človek, potem šele glasbenik!«

Jan Lužnik, član zasedbe Can of Bees

Povezani članki: