Kolumnist Jan Lužnik: Naberi všečke in igraj

Jan Lužnik (foto: Jan Küzma)

Vseslovenski fenomen! Prijavi se, naloži video, naberi všečke. Kdor jih bo konec meseca imel največ, zmaga!

Prav takšnih objav, ki me pripeljejo do samega roba – tik pred to, da bi imel obrok izpred dveh ur ponovno na krožniku – videvam vedno več. Natečaji za neuveljavljene glasbene skupine so dosegli dno. Kako je kaj takšnega sploh lahko sprejemljivo? Najbolj pa me fascinira to, da se na takšne natečaje prijavi malo morje bendov. Kaj so slepi? Gluhi? Oboje?!

Dobro, nočem biti preveč grob z bendi, ki se dejansko na te bedarije prijavijo, saj se zavedam, kakšno je stanje slovenske glasbene scene in kako hudičevo težko je dobiti nastop. Niso sami krivi, da se takšne grozote sploh pojavljajo v svetu. Krivim ljudi, ki to organizirajo. Upam vsaj, da ponoči ne spijo!

Preden se lotimo česarkoli drugega, naj vam razjasnim par stvari. Princip glasbenega tekmovanja je za moje pojme zgrešen že od samega začetka, saj glasba kot umetnost ni tekmovanje. Če hoče posameznik tekmovati, naj se ukvarja s športom ali čim podobnim. V takem primeru glasba ni prava izbira zanj. Povejte mi, kako bodo bendi rasli, če glasbenikom preko natečajev vlivajo mišljenje, da je glasba tekmovanje? Na kakšen drug način pa ne morejo začeti svojih karier …

Če se že moramo iti “battle of the bands”, raje ostanimo pri “old school” metodi – bendi se prijavijo in nato naj ima vsak enakovredne možnosti nastopiti pred občinstvom. O zmagovalcu naj odloča veččlanska komisija, sestavljena iz glasbenikov, glasbenih urednikov ter producentov. Seveda pa mora potem organizator “najboljšemu” dodeliti nagrado, ki bo pripomogla k nadaljnemu razvoju – pri tem imam v mislih snemanje plošče, videospota itd.

No, zdaj ko imamo to razjasnjeno, se pa lahko lotimo resnejšega problema. Kot sem prej omenil, so problem natečaji za neuveljavljene glasbene skupine po principu pridobi všečke in zmagaj.

Prva stvar, ki me pri tem grozno zmoti, je ta, da bendi sploh nimajo možnosti v živo igrati pred občinstvom. Enostavno naložijo video in to je to. Pa kaj so organizatorji koncertov tako neumni, da bodo zaupali samo tem posnetkom, ne da bi se prej prepričali, kako bend zveni v živo? Jah … če bo polomija, bodo pa potem vsi drugi krivi, kajne? Mar niso toliko razgledani, da bi vedeli, kaj vse se lahko z današnjo tehnologijo doseže? Seveda so, ampak kaj, ko organizacija koncerta stane … facebook je zastonj.

Lahko nadaljujem pri tem, da takšne oblike natečajev nimajo strokovne komisije. Edina komisija, ki je prisotna, so všečki. Eni gnili všečki? Pa kaj je to po najmodernejših standardih realna ocena kvalitete benda? Vsak laik bo vedel, da je to bedarija. Pri tem so v grozni prednosti bendi iz večjih mest ter srednjih šol, kjer, vsi vemo, se lažje zateži večjemu številu ljudi, ki bodo video všečkali. No, je pa tudi res, da je takšen način lahko zelo v prid skupinam z vokalistko. Naj vam zaupam skrivnost. Nekako dva tedna pred koncem natečaja pošljite vokalistko v bar, kjer naj se napije do dobre volje in še malo čez, da bodo noge šle lažje narazen… in … zagotovljena zmaga. Malo morje všečkov! Dobili ste nastop! Čestitam!

Kakorkoli že. Kdorkoli dobi ta nastop, kaj hitro spozna, da ni bilo vredno vsega tega teženja, klikanja, “pecanja” … Organizator s tabo ravna kot z zločincem. V zaodrju si vsem odveč – če sploh dobiš vstop tja. Deset minut pred začetkom tonske vaje izveš, da ti odpade. Čez čas postaneš grozno lačen ter žejen, ker je organizator pozabil, da si človek in imaš določene življenjske potrebe. Najbolj žalostno pa je to, da hodijo modeli okoli tebe polni sami sebe z mislijo v tisti buči na vrhu vratu, da ti delajo grozno veliko uslugo, ker ti dovolijo igrati ob petih popoldan pred 0 občinstva (dejansko se nam je zgodilo, da smo igrali pred nič, zero, niente občinstva).

Priznam. Ko je bila barva moje kože še veliko bolj zelena, sem z bendom večkrat poskusil sodelovati na takšnih natečajih. Povečini neuspešno. A ko pogledam nazaj, je bil nastop pridobljen na ta način veliko, veliko slabši izid. Zavedam se, da dokler bodo organizirali takšne vrste “tekmovanj”, se bodo bendi prijavljali, in dokler se bodo bendi prijavljali, bodo takšna “tekmovanja”. Začaran krog …

Dragi sotrpini slovenske glasbene scene: vedite, da so takšne vrste natečaji za neuveljavljene glasbene skupine ena velika, smrdljiva jajca!

Jan Lužnik, član zasedbe Can of Bees

Povezani članki:

Značke: