Dub Trio, 10th Anniversary Tour

Dub Trio

Ljubljana / Channel Zero
12. 4. 2014

Ko se proslavlja, se to počne v stilu. Ko se proslavlja dekada, se predstavlja dekada. Ko proslavljaš, se pojavljaš tam, kjer te publika redno pozitivno sprejme in proslavlja s teboj. Dub Trio so sedaj že abonentni gosti Metelkove, s tem seveda Ljubljane, glede na že drugi nastop v Črnomlju (dan prej) pa tudi Slovenije. Tokrat je bilo prizorišče namesto Gala hale manjši, a poln Channel Zero. Koncert se je začel pozno, nekaj minut čez polnoč. V začetku nedeljskega dela noči so skozi ojačevalce, opne in ozvočenje bruhnili prvi toni in razkrili, kaj nam bo prinesel nočni program – vrhunski Tour de Force pregled dosedanjega diskografskega in koncertnega opusa. Nizke basovske frekvence in bobnarsko donenje so tresle celotno prizorišče, tako kot se tudi spodobi, omamljajoči zvok distorzij pa je brezkompromisno drvel do ušesnih tipal. Kot že vedno doslej so Dub Trio premore med komadi zapolnjevali s predvajanimi glasbenimi izseki, s katerimi se izognejo odsotnosti vokalne komunikacije s publiko in se raje osredotočajo pripravi na naslednji komad, publiki pa ostane občutek neprekinjene koncertne izvedbe.

Tudi tokrat ni izostalo mojstrsko pohojanje preobilnega števila efekt pedalov s strani basista Brooksa in še posebej s strani kitarista Holmesa, katerega dubovski odmevi so nas spremljali tekom celotnega koncerta, tako da osnovnega stila iz imena banda definitivno ni manjkalo. Igranje na sintetizatorje in ostalo dodatno elektronsko opremo je tokrat v upravljanje v celoti prevzel basist Stu Brooks, medtem ko se kitarist Dave Holmes s tem očitno ne ukvarja več. Dub Trio so za tokratni nastop (razumljivo – saj gre za turnejo ob 10. obletnici delovanja skupine) izbrali presek svojega celotnega dosedanjega repertoarja, ki je vseboval kvalitetno nadgrajene izvedbe lastnih skladb unikatnega instrumentalnega spoja duba, reggaeja, metala, hardcora in elektronike. Glasbeni razpon Dub Tria je enostavno fantastičen – briljirajo ne glede na to, kateri glasbeni stil je v nekem trenutku prevladujoč oz. dominanten. Tu bi tokrat izpostavil predvsem vse bolj drzne daljše improvizirane kitarske ambientalne izlete, bolj trdo kitarsko riffanje pa je tako ali tako močno prisotno že od četrtega albuma dalje.

Po uri in dvajsetih minutah se je redni del nastopa končal. Motor skupine bobnar Joe Tomino se je zahvalil in sledil je še konkretni dodatek. 20 minut pred drugo uro zjutraj se je koncert končal. Predana je bila dokaj dobro umerjena količina predstavljenega materiala, ne glede na to, da se ob obletnicah z le-to ne varčuje. Zvok je bil dober, zmerno glasen, a dovolj jasen po vseh kotičkih dvorane, osvetlitev minimalna, a ustrezna, organizator z rednimi vabili bendu ne razočara, publika se vrača in ostaja zvesta, Dub Trio pa so redni gosti in to bodo tudi ostali. Kdor je izostal, naj si zavrti dosedanjo diskografijo benda in prepričan sem, da se vidimo tudi v naslednji – drugi dekadi. Če fantom iz Brooklyna uspe še naslednjih deset ustvarjalnih in koncertnih let, potem bomo že resno lahko govorili o pravih underground legendah.

Se snidemo spet naslednjič, takrat končno tudi z novim materialom: »V«!

Mick der X-Al-San

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.