Cigarete in čokoladno mleko Rufusa Wainwrighta

Rufus Wainwright

Ljubljana / Cankarjev dom / Gallusova dvorana
29. 3. 2014

Rufusa Wainwrighta v promocijskih tekstih neredko naslavljajo z visokoletečimi poimenovanji in opredeljevanji tipa “največji vokalist, tekstopisec in performer svoje generacije”, ki je stal že na vseh pomembnejših svetovnih odrih – od festivalskih (Glastonbury) do klasičnih (Carnegiejeva dvorana, Kraljeva operna hiša, Hollywood Bowl) – in nastopal z najuglednejšimi orkestri na svetu (Chicaški simfonični orkester, Sanfranciški simfonični orkester in drugi) ter na dosedanji glasbeni poti sodeloval številnimi znanimi glasbenimi imeni (od Eltona Johna do Joni Mitchell). A njihovega komercialnega uspeha in prepoznavnosti vendarle (zaenkrat še) ni dosegel, kar se je pokazalo tudi na koncertu v Ljubljani, kjer mu je uspelo polovično napolniti le parter Gallusove dvorane. Delno gre to pripisati zvrsti avtorske glasbe, ki jo izvaja in ki jo v širšem kontekstu lahko uvrstimo v pop glasbo, tudi alternativni pop, ki pa se v veliki meri opira na elemente opere, katere velik ljubitelj je. Ne nazadnje je tudi njegov glas obarvan v barvi tenorja. Hkrati pa avtorska besedila vsebujejo izrazito poetično prvino. Njegov glasbeni odmev pogosteje ujamejo zahtevnejši obiskovalci in ne povprečni poslušalci pop glasbe, med ljubitelji opere in klasične glasbe pa je vsaj v Sloveniji sodeč po obisku koncerta manj prepoznaven. Poleg značilne barve glasu, ki jo premore, igra tudi kitaro in klavir. V takšni solo zasedbi se je predstavil tudi slovenskemu občinstvu.

V Gallusovi dvorani se je ustavil v okviru turneje ob izidu njegovega novega albuma največjih uspešnic Vibrate: The Best of Rufus Wainwright, katerega recenzijo si lahko preberete tukaj. V vlogi prednastopajoče se je v prve pol ure večernega druženja predstavila njegova pol sestra Lucy Wainwright Roche, ki je poleg akustične predstavitve nekaj sklad z njenega zadnjega albuma There’s a last time for everything izvedla tudi nekaj priredb. Ena izmed njih je bila Springsteenova Hungry heart, pri kateri je občinstvo pripravila do pevskega sodelovanja, predvsem pa se je, s humornimi vložki in odgovarjanjem na vprašanja publike med posameznimi skladbami, če odvzamem omenjanja navdušenja nad lepoto Ljubljane, odličnostjo sladoleda in številčnostjo pasjih prijateljev na naših ulicah, trudila obuditi napol speče občinstvo. Misija ji je uspela.

Po krajšem odmoru je na oder stopil Rufus in zasedel položaj za klavirjem, v tišini in za uvod odigral Grey Gardens. V tej poziciji je preživel večino koncerta, ki je bil izveden zelo minimalistično, a izvedbeno, tako inštrumentalno kot tudi vokalno, na ravni najboljših glasbenih izvajalcev. Promocijski teksti v njegovem primeru niso le prazna slama. V živo je še bolj prepričljiv kot na zvočnih posnetkih. Odmik od minimalizma so bili le humorni vložki. Rufus je namreč znan po teh pa tudi drugih teatralnih vložkih na koncertih, nenazadnje ga je kot igralca mogoče videti v večih televizijskih nadaljevankah. Prvega smo doživeli, ko se je na odru zopet pojavila Lucy tokrat v vlogi Lize Minnelli. Skupaj sta zapela najnovejšo skladbo Me and Liza, še pred tem pa poskušala prebrati nekaj dialogov v slovenščini, kar jima ni uspelo najbolje, saj prebranega ni bilo mogoče razumeti. Ter drugič, ko je kot uvod v pesem Gay Messiah, ko mu je na odru družbo še vedno delala tudi Lucy, na oder pritekel mišičast imitator Sylvestra Stalona, Rufus pa je to pospremil z besedami “Naslednja pesem je posvečena vsem gejem, kot smo Liza, jaz in Sylvester Stallone”. Poleg vseh že omenjenih vlog je Rufus namreč tudi gej, poročen in oče hčerke, katere biološka mati je hči Leonarda Cohena. Priredbo skladbe njenega očeta Hallelujah smo v prvem izmed dveh podaljškov lahko slišali tudi v izvedbi Rufusa. Za vrhunec koncerta je poskrbel z akapelo izvedbo skladbe Candles in redni del zaključil z eno njegovih največjih uspešnic Cigarettes and Chocolate Milk. Na oder se je na navdušenje občinstva vrnil dvakrat in ga zaključil s Foolish love. Četudi je bilo občinstvo malo številčno, je bilo vzdušje v dvorani prijetno, toplo in naklonjeno izvajalcu, kar se je odrazilo tudi v razpoloženju Rufusa, ki je izvedel intimen koncert za že prepričane glasbene sladokusce.

Tekst: Polona Černič
Foto: Boštjan Tacol / Dallas 

 

Povezani članki: