Beck – Morning Phase

Beck - Morning Phase

2014, Fonograf Records / Universal Music Slovenia

Verjetno ga ni ljubitelja glasbe, ki ne bi v dobrih, starih časih na MTV-ju uzrl video spota za komad Loser in se pri ogledu vprašal, kdo za vraga je Beck. Tega se danes ni treba več spraševati, saj je Beck od izgubljenega fantiča odrasel v zrelega moža, na glasbeni sceni pa pustil več kot opazno sled. Po raznožanrskih albumih, na katerih se je sprehajal od funka do rocka in elektronike, je leta 2012 izdal nenavaden album Song Reader, ki je na 100 straneh vseboval le notne zapise dvajsetih pesmi, ki pa si jih mora ”poslušalec” zaigrati sam. Z najnovejšim albumom Morning Phase se je na srečo vrnil na ustaljene tire že posnetega albuma, ki naj bi bil vsaj po zvočni plati nekakšno nadaljevanje v letu 2002 izdanega Sea Change, saj se na obeh pojavi v večini ista glasbena zasedba. Ponovno pa se vrne tudi trubadurski pristop, kjer je vodilni inštrument njegova akustična kitara, glavni atribut pa naraven, popolnoma nepopačen vokal. Inštrumentalna paleta je mestoma precej pestra, saj glasbo poleg basa in bobnov pletejo tudi ukulele, harfa, tamburin, klavir, dodatna tolkala ter godalni trojček violine, viole in čela. Posledično temu se pri posameznih pesmih pojavijo tudi nekoliko bolj bogati orkestralni aranžmaji, ki pa še zdaleč ne zaidejo na polje decibelne pompoznosti, temveč v skladu s celotnim albumom ostajajo v hipnotično zasanjani coni. Tudi refreni niso udarni ter na prvi posluh zapomnljivi, ampak se znotraj skladbe pomuzajo skorajda neopazno, že v naslednjem trenutku pa zgodbo ponovno prepustijo glavnemu toku. Iz opisanega bi verjetno lahko sklepali, da gre za precej dolgočasen album, kjer se prekleto malo zgodi. V nasprotju z omenjenim pa se zgodi prekleto dosti, le za dojemanje vsega si je treba vzeti malce več časa.

Jurij Bizjak

Povezani članki:

Značke: ,