Maškare … Ups, sorry, bojevniki zavzeli Gala Halo

Turisas

Ljubljana / Gala Hala
1. 3. 2014

Na pustno soboto leta 2014 se je v Gala Hali zgodil bojevniški spektakel, namenjen predvsem mlajši in nezahtevni metalski publiki. Obiskali so nas namreč  ameriški lepotci Starkill in najhudešejši od bojevnikov, Finci Turisas. Kot je bilo pričakovati, je bilo med publiko precej porisanih obrazov ter v mrtve ovce oblečenih bojevnikov, mi pa kar zajadrajmo v dogajanje tega večera.

Starkill from Chicago, Illinois, motherfucker, so pod tem imenom lani izdali album Fires of Life, pod imenom Massakren pa leta 2009 album Immersed in Chaos in samonaslovljeni EP leta 2011. Glasbeno se deklarirajo kot melodic black/death metal, kot svoje največje vplive pa navajajo Children Of Bo(r)dom, Amon Amarth in podobne … No, svojih vzornikov v glasbi ne zanikajo ali skrivajo, ravno nasprotno. Ko začnejo igrati, je več kot očitno, da je veliki vzornik vokalista/kitarista Parkerja  Jamesona zagotovo Alexi Laiho, glasbeno pa se tudi ne trudijo, da bi publiki ponudili kaj novega, ampak lepo plovejo na valu popolnoma prežvečenega in upehanega melodic-karkoli metala. Vsak od članov banda svoj inštrument obvlada dovolj dobro, da lahko igra v bandu kalibra Starkill, če pa hočejo fantje še nekaj časa igrati in (morda) tudi živeti od svoje glasbe, bodo pa morali začeti razmišljati o tem, da bi v svojo glasbo vpletli tudi svoje ideje … Po drugi strani pa ne moremo nič očitati samemu koncertu in njegovi izvedbi. Ozvočenje je bilo več kot dovolj dobro in glasno nastavljeno, lučke so podprle dogajanje na odru, fantje so svoje (stereotipne) vloge na odru odigrali suvereno, publika v kar lepo napolnjeni dvorani pa je bila glede na odzive očitno tudi zadovoljna z videnim. Se pa zastavlja vprašanje, koliko od prisotnih na koncertu bo čez pet ali deset let še poslušalo Starkill in/ali podobne bande …

Zvezde večera, hudokurčni bojevniki Turisas, ki so pri nas igrali že velikokrat, tokrat sicer niso napolnili Gala Hale, v zadnjih vrstah smo namreč lahko dihali in pili pivo, publiki v sprednji polovici dvorane pa se je trgalo … Fantje igrajo, kar pač igrajo, nekateri temu pravijo battle metal, nekateri pač ne, vendar to ni bistvo. Važno je, da so fantje zadovoljni s svojo glasbo, da je z njihovo glasbo zadovoljna tudi publika na koncertih ter da vsi skupaj uživajo. Bend je (po prenekateri kadrovski spremembi) v primerni koncertni kondiciji, da lahko svoje koncertno popotovanje od bitke do bitke, od ene slavne mitološke dogodivščine do druge, od poklona enemu bojevniku do poklonu še kakšnemu bogu vojne suvereno pripelje od začetka do konca, publika pa v izvedbi uživa. Na več kot primernem nivoju so odigrali, kar so imeli za odigrati (lep prerez diskografije, s poudarkom na lanski plošči Turisas 2013), zvok je bil še boljši kot pri predskupini, light show in dimni efekti so lepo dopolnjevali nastop v kože in usnje oblečenih ter rdeče-črno pobarvanih kreatur na odru, energija v prvih vrstah ni pojenjala, in glede na to, da so se organizatorji očitno zavedali starosti večine publike na koncertu, se je le-ta končal od primerni uri, da smo šli od primerni uri na pustne zabave ali pač domov. V samo glasbo Turisas se pač ne bomo spuščali, saj je le-to pač stvar osebnega okusa …

Tekst: Rok Erjavec
Foto: Branka Resnik

Povezani članki:

Značke: ,