Ibrahim Maalouf – Wind

Ibrahim Maalouf - Wind

2012, Mi’ster Productions

Lična kartonska škatlica, ki v svoji podobi odseva različne barvne odtenke lesa ali drugih naravnih materialov, ki si jih v duhu naslova lahko razlagamo tudi kot dokumente razbrazdanosti – ali morebiti celo žrtve – časa in naravnih pojavov, nakazuje na premišljeno dodelan (glasbeni) izdelek. V tej pandorini skrinjici se skriva plošča, vpeta v takisto decentno in elegantno črnino kartonske zloženke, ki pa ji je priložena obsežna knjižica, o kateri velja spregovoriti malce več. Le-ta obsega 36 strani in nas s svojo (ne)vsebino preseneti ter navda z začudenostjo. Gre za povsem sivorjavo levo stran in črno desno, kjer sta izpisani le naslov pesmi in njena minutaža. Vzorec se nadaljuje, a kaj kmalu ugotovimo, da gre za nekakšno sestavljanko, saj se na levi nizajo barve naravnih tonov, ki se stopnjujejo do trenutka, ko pred seboj zopet ugledamo naslovnico. Šele na zadnjih straneh najdemo besedilo o samem projektu in portretne fotografije vseh sodelujočih glasbenikov.

Brez skrbi, za tako obširen uvod o vizualni in oblikovni podobi plošče Wind Ibrahima Maaloufa – libanonsko-francoskega trobentača, ki je leta 2012 gostoval na 53. Jazz festivalu Ljubljana in o katerem sem že ob več priložnostih pisala – se nisem odločila brez razloga. Govorimo namreč o dodani vrednosti glasbe, ki je nastala na pobudo Francoske državne filmske knjižnice. Ta je umetnika povabila k nadvse zanimivemu sodelovanju in ga pozvala, da napiše glasbo na enega izmed nemih filmov po lastni izbiri. Odločil se je za La Proie du Vent (The Prey of the Wind) Renéa Clairja iz leta 1927, po navdih pa se je zatekel ne le k nemi sliki, marveč tudi k zvokom Milesa Davisa, kateremu je plošča tudi posvečena. Nastalo je 12 kompozicij v klasični zasedbi (poleg Ibrahima na četrttonski trobenti še klavir, saksofon, bobni in kontrabas), naslovljenih po čustvenih in razpoloženjskih stanjih:

Doubts

Suspicions

Waiting

Questions & Answers

                Waiting 2

Excitement

Certainty

Sensuality

Issues

Surprises

Doubts 2

Mystery

 

Naravni barvni toni in manko samih barv v vizualni podobi torej bržkone predstavljajo zvočno nemost filma in s tem glasbeno odsotnost, medtem ko temni odtenki aludirajo na čustva in razpoloženja, ki grebejo po naši notranjosti ter povzročajo brazgotine, ki se kdaj zacelijo, kdaj ne.

Pri komponiranju se je tudi tokrat oprl na svoje arabske korenine, vendar je vpliv vseh nejazzovskih primesi minimalen, kar je ena ključnih lastnosti, ki ploščo Wind drugači od prejšnje – naslovljene Diagnostic –, ob krhkosti in mirnosti, celo nemosti samih kompozicij, ki slikajo zgoraj našteta občutja. Glasba je zaradi nadvse jasne naloge – izpovedati čustvo – popolnoma prečiščena in morda prav zato tako poslušljiva, čeravno od poslušalca navkljub temu terja veliko mero zbranosti, tudi premisleka o tem, kaj glasba vzbuja v nas, saj nas na nek način grobo secira, nas obere do kosti, razgali. A na zelo kultiviran način, saj v to igro ne vključi druge osebe. S temo, ki se v različnih variacijah pojavlja skozi več kompozicij, nas opominja na tisto najobčutljivejše v nas in prav iz tega razloga je ta dovršena konceptualna plošča rezultat zahtevne ter na prvi pogled neuresničljive zamisli nadvse intimna, a nas za razliko od večine ne zbližuje z drugimi, marveč s samim seboj. V tem pa je njena največja vrednost.

Nina Novak

Povezani članki: