Črna nedelja na Metelkovi …

Mgla

Ljubljana /Channel Zero
9. 3. 2014

Spet nedelja, spet koncert …

Tokrat se je v Ch0 ustavil črni trojček, Norvežani One Tail, One Head, njihovi severni sosedje, Islandci Svartidauði in Poljaki Mgla. Zasedbe so privabile zavidanja vredno število obiskovalcev, tako da tega večera nismo v miru pili pivo in uživali v glasbi, ampak smo nastreljani kot sardele uživali v glasbi, ki jo je vse premalo na naših odrih …  no, pa tudi za kakšno pivo se je našel čas in prostor …

Prvi so torej igrali norveški mistični mračnjaki One Tail, One Head. Bend obstaja od leta 2006, do sedaj so izdali dve demo izdaji (One Tail, One Head in Demo II, obe leta 2008) ter dva EP-ja (One Tail, One Head (pri naslovih so res originalni …) in Tandava, oba leta 2011). No, morda je oznaka mistični mračnjaki malo prehuda. Fantje, ki igrajo tudi v nebroj drugih black metal bendih, se očitno dobro počutijo, ko z OTOH preigravajo old-school black metal norveške šole …  Je pa treba priznati, da je to pač vse kar njihova glasba ponuja. Njihov nastop mi je bil, kljub težavam z zvokom (baje, da jih imajo že celo turnejo, nesposobni tonci (čeprav imajo svojega) pa to …) zelo všeč. Jebiga, sem pač fan take glasbe. Mirno sem se (s pivom v roki) prepustil riffom, ki so me odnesli nazaj v mladost (tko, »odokativno« cca. 20 let nazaj), bobnanju, ki me je vabilo v spanje (ja, novopečeni starši ne spimo ravno 8 ur v kosu vsako noč …), na srečo pa je pevec Luctus s svojim razumevanjem vokalnega izraza (manični kriki, ki prekinjajo nerazumljiva besedila (katera, roko na srce, ne prinašajo nič novega, niti niso višek lirike in inteligence) skrbel, da sem se vsak trenutek njihovega nastopa zavedal kje (in kdaj) sem.

Pod črto: lep old-school black metal nastop, gosto posejana publika, ki bi lahko bila malo bolj odzivna (ali pa tudi ne, black metal pač dogaja v glavi …). Bend, ki ga moje sodelavke (z grozo v očeh) poslušajo vsaj enkrat na teden (jebiga, pa začnite zapirat vrata od pisarne), težave z zvokom niso pokvarile vtisa in uvod v večer je (vsaj zame) več kot uspel.

Drugi nastopajoči: Svartidauði, Islandija. Diskografija: 3x demo The Temple of Deformation (2006),  Adorned with Fire (2009), Those Who Crawl and Slither Shall Again Inherit the Earth (2010), split izdaja s Perdition (Čile) (2012), album Flesh Cathedral (2013), EP The Synthesis of Whore and Beast (pride aprila 2014).

Fante, katerih glasba je precej kompleksna, polna kaosa in sprememb, je zajebal tonski mojster. Enostavno ne morem reči nič drugega. Če poznate njihovo glasbo sami veste, da zahteva konstantno pozornost, sicer lahko človek hitro izgubi rdeči nit in sploh ne ve več, kaj ali koga posluša. Zvok je bil sicer boljši kot pri prvem bandu, je pa res, da metal, kot ga igrajo OTOH pač ne potrebuje nujno dobrega zvoka, glasba Svartidauði pa ga! Ne bom rekel, da mi njihov nastop ni bil všeč (jebiga, dobra glasba je dobra tudi od slabšem zvoku), bendu ne gre očitati, da se ni trudil, ampak kombinacija gneče, vročine v dvorani, ter slabega zvoka me je po dobri polovici nastopa prepričala, da sem šel na zrak pozdravit ledvice in prevetriti pljuča.

Pod črto: škoda, njihovega nastopa sem se veselil.

Zvezde večera: Poljaki Mgla.

Tu se pa ne splača zgubljati besed. Ch0 poln čez vse meje dobrega okusa, vročina huda, preboj do šanka: misija nemogoče …  Fantje so nas (v polni bojni opremi, kar v temperaturi tega večera ni mačji kašelj) v urici nastopa peljali v svoj svet misitčnega, atmosferičnega, hipnotičnega … black metala. Med epskimi rušilci, polnimi ponavljajočih se rifov, je cela dvorana zapadla v masovno hipnozo in pozabila, da se ne da dihati … po moje nekateri v dvorani v teh trenutkih  dejansko niti niso dihali … Mgla človeka pač potegnejo v svoje brezno obupa, avto-destruktivnosti in obeta večne teme,  in ga tam pustijo, brez da bi mu pokazali pot nazaj ven … ali jo najdete, ali pač ne … vaš problem … Glasba, ki jo igrajo je pojem zase, albuma Groza (2008) in With Hearts Toward None (2012) pa bisera v undergroundu black (in vseh ostalih) metala.

Pod črto: kljub težavam z zvokom fenomenalen nastop, naj le čimprej spet pridejo v naše loge, po možnosti v malo večjo dvorano…

Pod črto celotnega večera: VEČ TAKIH KONCERTOV!!!!!  + da bi bil obisk na večini koncertov takšen kot tega večera, če hočemo, da bodo dobri bendi na zemljevidu še vedeli, kje je naša kura …

tekst: Rok Erjavec
foto: Barbara Kunst

Povezani članki: