Anna Calvi in jaz v Katedrali

Anna Calvi

Ljubljana / Kino Šiška
27. 2. 2014

Anna Calvi, pevka in kitaristka, je vzniknila na britansko in evropsko glasbeno sceno jeseni leta 2010. Najprej s singlom Jezebel, priredbo pesmi Frankieja Laineja bolj znane po izvedbi Edith Piaf. Nato pa s prvencem, izdanim leto kasneje, poimenovanim z lastnim imenom, v katerem je kombinirala vplive različnih glasbenih zvrsti, od flamenka, bluesa, popa do gotike. Glasbena raznovrstnost na novem albumu, One Breath, izdanem oktobra preteklega leta, ni prisotna v tolikšni meri, na trenutke album deluje nekoliko monotono. Vendar tudi na tem albumu Anna navdušuje z glasovnimi in kitarskimi veščinami, pri čemer je potrebno povedati, da je njen prvi inštrument, za katerega se je tudi klasično izobraževala, pravzaprav violina, ki se jo je pričela učiti igrati s šestimi leti. Dve leti kasneje je v roko prijela še kitaro, pri kateri je vztrajala, da se je bo naučila igrati sama. Kako dobro ji je to uspelo, se lahko najbolje sliši šele v njenih živih nastopih. Zaradi sramežljivosti se je pričela aktivno ukvarjati s petjem šele pri 23 letih, a takrat tako intenzivno, da je v hiši staršev tudi po šest in več ur dnevno vadila lestvice in kopirala glasovne tehnike priljubljenih pevk in pevcev. Na koncertu v šišenski Katedrali smo se lahko prepričali, da se sramežljivosti še ni odvadila. Ta je skoraj postala že njen zaščitni znak. Pred solo glasbeno potjo je sodelovala z večimi skupinami in ustvarjalci, tudi s skupino Cheap Hotel, katere se iz glasbenih razlogov sedaj sicer ne spominja rada. Je pa z njo nastopala tudi v londonskem lezbičnem baru Candy. Nekaj fantov, ki so na koncertu stali za menoj, se je namreč čudilo drobni ženski postavi, ki s kitaro opeto čez ramo poje I’ll Be Your Man. Morda bo sedaj bolj razumljivo.

Že ob jesenski najavi njenega koncerta v Ljubljani se je dalo slutiti, da bo Anna Calvi poskrbela za koncertni posladek pred razprodano dvorano. Navdušenja in medijske pozornosti je glasbena izvajalka sicer že vajena. Njen prvenec je bil med javnostjo in glasbenimi kritiki odlično sprejet, potegovala se je za skoraj vse pomembnejše britanske in nekatere druge glasbene nagrade (BBC Sound 2011, Mercury Prize, Brit Awards, UK Festival Awards, European Festival Awards, itd.). Še mnogo bolje kot njeni studijski posnetki so hvaljeni njeni nastopi v živo. Zlasti, če na zvokovni ravni ni težav. Tokrat jih ni bilo.

Še preden je na oder stopila Anna, se je predstavila Aphre Tesla in njen Operating System Incorporated Slave Machine. Izjemna mariborska vokalistka je s svojo iskrenostjo in vmesnimi nagovori občinstvo hitro obrnila na svojo stran. S klaviaturistom Sebastijanom Duhom ter tolkalcem Brunom Domiterom so pripravili elektronsko glasbeni nastop, osnovan na zvokovno neinovativni in že kdaj prej ali kje drugje slišani matrici ter vokalnih sposobnostih vodilne članice tria, ki se je od občinstva poslovila z besedami »ljubim vas vse od spredaj in od zadaj, še najbolj pa od zgoraj«. Brez vokala bi nastop izpadel manj prepričljivo.

Točno ob deseti uri se je na odru skupaj s člani spremljevalnega benda povsem nezvezdniško in v njeni sramežljivi maniri pojavila Anna Calvi. Iz zvočnikov se je ob spremljavi bobnarja Daniela Maiden-Wooda, vibrafonistke Mally Harpaz ter klaviaturista Johna Baggota zaslišala skladba Suzanne & I. Pevka je v intervjuju za britanski časopis Independent izjavila, da ji poželenje služi kot močan navdih, njeni nastopi pa da so prežeti s spolno energijo. To bi sicer lahko zapisali za precejšnje število glasbenih izvajalk in izvajalcev, vendar je pri njej, navdahnjeni tudi z izročilom flamenka, kar se nenazadnje kaže tudi v oblačilih, ki jih nosi na nastopih, osnovanih na tradicionalno moških oblačilih za flamenko, to še toliko izpostavljeno in pomešano že z navedenimi glasbenimi zvrstmi, ki jih izvaja. Šele slišano z odra jo lahko popredalčkamo v alternativni rock, kamor so jo nemalokrat uvršča. S prepletanjem glasbenih občutij med raznovrstnimi skladbami, od mirnejših do bolj udarnih, z dolgimi kitarskimi solažami in subtilno osvetlitvijo je poskrbela za upravičeno navdušenje med občinstvom, ki jo je na oder po koncu rednega muziciranja poklicalo še dvakrat. Poleg lastnih sklad je zaigrala tudi nekaj priredb, Surrender Elvisa Presleyja, Fire Bruca Springsteena in kot zaključno, pred dvema podaljškoma, že omenjeno Jezebel. Anna je imela na odru dominanten položaj, ostali člani benda kljub soustvarjanju zvočne slike niso imeli enakovrednih pozicij, v ospredju je prostor le za njo. Za konec koncerta se je poslovila z uspavanko, v solistični točki z No More Words. Dovolj besed. Potrebno je bilo biti tam.

Tekst: Polona Černič
Foto: Jurij Bizjak
Video: Sveže sadje

 

Aphra Tesla Operating System from Sveže Sadje on Vimeo.

Anna Calvi Iive in Ljubljana 1/3 from Sveže Sadje on Vimeo.

Anna Calvi Iive in Ljubljana 2/3 from Sveže Sadje on Vimeo.

Anna Calvi Iive in Ljubljana 3/3 from Sveže Sadje on Vimeo.

Povezani članki: