Afropop z Angelique Kidjo

Angelique Kidjo

Ljubljana / CD / Gallusova dovrana
1. 3. 2014

Izvajalci koncertov v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma vedo, da dvigniti obiskovalcev s sedežev ni lahka naloga. Obdržati jih na nogah, v poplesujočih ritmih večino koncerta, še težja. Od njih zahtevati skakanje že pri tretji skladbi večera, skoraj nemogoča. Nemogoče je uspelo Angelique Kidjo, najbolj znani afriški pevki po Miriam Makeba, ki se je pred več kot dvema desetletjema iz rodnega Benina izselila zaradi nemirov, najprej v Pariz, kjer je pričela z glasbenim ustvarjanjem, potem pa v Združene države Amerike, kjer živi še danes. Kljub dolgoletnemu izseljenstvu ostaja prvi glas afriških žensk in neutrudna borka za izboljšanje položaja in enakopravnost žensk, ne le v Afriki, temveč po vsem svetu. Njim je posvetila pravkar izdani, že enajsti, album Eve, katerega recenzijo si lahko preberete tukaj. Zanj je navdih dobila iz pesmi in plesov vaških žena, slišanih in videnih na potovanju po podeželju Benina. Prejela je več nominacij za nagrado grammy. Leta 2008 ga je tudi prejela za album Djin Djin v kategoriji za najboljši sodobni album glasb sveta. Time Magazine jo je razglasil za prvo divo Afrike. The Guardian pa uvrstil med sto najbolj navdihujočih žensk na svetu. Njeno popularnost lahko do neke mere pripišemo mešanju glasbenih stilov, ki pa jih skupno najlažje uvrstimo pod afropop. O tem smo se lahko prepričali tudi v Ljubljani, ki jo je sicer že pred leti obiskala kot ambasadorka Unicefa.

Angelique je ob ploskanju vse dvorane na oder prišla v pisani obleki in z ruto na glavi, katero si je že po prvi pesmi snela. Publiko so spodbudili člani njene skupine, v kateri se nahajajo kitarist in bobnar, francoski baskitarist in senegalski tolkalist. Ta je v drugi polovici koncerta s solo tolkalsko točko sredi odra in obdan z okoli dvajsetimi obiskovalkami in obiskovalci pod taktirko Angelique, ki mu je z roko vodila drugega za drugim, iz njih izvabljal plesne gibe v ritmih zvokov tolkala. Najbolje so poplesavali tiste in tisti, od katerih morda na prvi pogled tega ne bi pričakovali. Večino koncerta je plesala skoraj vsa dvorana z izjemo redkih obiskovalcev, ki se niso mogli odtegniti od udobja prenovljenih sedežev. Najbolje je plesala kar sama Angelique, ognjevito in strastno ter ob navdušenju občinstva, ki je izvajalo lastne plesne gibe in ob mnogih pesmih še zavzeto ploskalo.  

Večino pesmi je napovedala s krajšimi in eno daljšo razlago v angleškem jeziku, saj večinoma prepeva v različnih afriških jezikih. V daljšem govoru se je dotaknila pravic afriških deklet in žensk, od enakopravne možnosti izobraževanja, svobodnega odločanja o poroki med dvema odraslima osebama do kaznovanja posiljevalcev. Omenila je tudi nedavno sprejeti zakon v Ugandi, ki uvaja dosmrtni zapor za homoseksualce. Poudarila je, da smo ljudje različni in ravno to nas bogati. Vodja programa jazza in glasb sveta Bogdan Benigar je koncert otvoril z mislimi na 8. marec, mednarodni dan žensk. V tem duhu je potekal ves koncert.

Predstavila je velik del novega albuma in tudi nekaj svojih starejših pesmi ter vsem poznanih afriških uspešnic. Najbolj znamenita in globalno prepoznana je zagotovo Malaika, ki jo je zapela v svahiliju. Pesem Taxi Pata Pata, že omenjene Miriam Makeba poimenovane tudi kot mama Afrika, in pesem Mamo Africa, med katero se je podala v občinstvo v parterju, se z njimi rokovala in objemala ter del njih povabila na oder, kjer so nato poplesavali ob zvokih tolkala. Po dveh urah in dvema dodatkoma jo je občinstvo le spustilo iz dvorane.

Angelique je poskrbela za nov izjemen koncert v sklopu cikla Glasb sveta, ki je v afropop ritmih slavil moč afriških žensk in žensk iz vseh drugih celin. Naj njen glas in sporočilo sežeta tudi v deveto vas.

Polona Černič

 

 

 

 

 

 

Povezani članki:

Značke: