Placebo – Loud like Love

Placebo - Loud like Love

2013, UMe / Universal Music Slovenia

Placebo so letos septembra v glasbeno vesolje izstrelili svojo sedmo studijsko ploščo Loud like love. V Londonu formirani zasedba iz leta 1994 pa po slišani zadnji plošči popušča efekt placeba, saj zadnja studijska plošča zgolj je. Nič posebnega, nič novega, razen sklade Loud like love so melodije pričakovane, Molkov glas še naprej ostaja v ospredju, besedila pa so v nekaterih segmentih precej najstniška, neodrasla, kot da bi nastala v eni noči. »When I get drunk you take me home and keep me save from harm,« se glasi besedilo v zadnji skladbi na plošči Bosco, kjer lahko vsak, ki mu gre nekoliko bolje angleščina, ugane, na katero besedo se bo rimala ponujena beseda, in takih primerov je na plošči Loud like love kar precej. Čeprav je enostavnost in neposrednost včasih veliko bolj učinkovita kot zavijanje besed v zapletene klopčiče in miselne uganke, se zdi, da se Placebo zgolj želijo obdržati na glasbeni sceni, reciklirajo in reproducirajo sami sebe. Mogoče imajo pač to nesrečo, da ima Molko res specifičen in prodoren glas in v njihovih skladbah je vokalna linija tista, ki je daleč v ospredju, ostalo je spremljava, in tako poslušalec več pozornosti kot pri drugih zasedbah posveti besedilom in sporočilnosti. Ljubezen še zmeraj ostaja glavna tema, o kateri razpreda angleški trio. Kot prvi singel z zadnje plošče pa so izbrali skladbo Too many friends, ki opeva svet socialnih omrežij in resnične osamljenosti ter preživljanja časa na internetu. Tematika sploh ni napačna, le spet se je nekoliko zalomilo pri izvedbi ideje, ki se zdi, da je bila narejena brez tehtnega premisleka, brez večplastnosti in globine.

Četudi so si Placebo tokrat vzeli  med studijskimi izdelki nekaj mesecev daljšo pavzo, ta svežine v njihovo skoraj dvajsetletno ustvarjanje ni prinesla. Sami so o plošči dejali, da gre za 10 kratkih zgodb o odnosih. Nekatere skladbe, ki jih najdemo na zadnjem izdelku, so bile mišljene za Molkov solo projekt, a dejal je, da brez ostalih dveh fantov enostavno niso bile tiste prave in tako so jih skupaj uvrstili na zadnjo ploščo. Loud like love je torej plošča, ki bo zlahka šla mimo vas. A če česar ne moremo zameriti zasedbi Placebo, je to neprepoznavnost in odstopanje od svojega stila, tega se na trenutke držijo kot pijanec plota, kar pa mogoče ni najbolje, ni pa tudi najslabše, kar bi z zadnjim izdelkom lahko dosegli. V svojem ustvarjanju so konstantni, držijo se svoje rdeče niti. Besedilno ostajajo pri precej najstniškem opevanju ljubezni, glasbeno pa se držijo kitarskih rifov, elektronskih dodatkov in Molkovega prepoznavnega, nosnega vokala. Zgolj Placebo.

Katarina Trstenjak

Povezani članki: