Pearl Jam – Lightning Bolt

Pearl Jam – Lightning Bolt

2013, Monkeywrench / Unoversal Music Slovenia

Pearl Jam so bržkone še poslednji mohikanci, ki brez korenitih pretresov v zasedbi kontinuirano počnejo tisto, kar so v 90-ih letih počeli v družbi Nirvane, Soundgarden in Alice in Chains. Takrat so se v družbi z omenjenimi bendi nepričakovano in nehote pojavljali na vrhovih glasbenih lestvic ter posledično temu ustvarili glasbo generacije, ki pa je s smrtjo glasnika grungea Kurta Cobaina kaj hitro zamrla. Ob omembi grunga je vsekakor treba omeniti zasedbo The Melvins, ki je s svojim eksperimentalnim zvokom imela velik vpliv na zgoraj omenjene, kasneje nastale zasedbe, le te pa dalje na svoje naslednike t. i. post grunga, kot sta Silverchair in Bush. Tako kot se je uspešna zgodba grunga počasi izpela, so se skozi svoje studijske izdaje tudi Pearl Jam odmikali od surovega zvoka ostrih kitar ter se po nekaj izletih na področje bodisi punk-rocka bodisi folka nekako ustalili kot sredinska rock zasedba, ki med svoje pesmi rada vplete tudi klaviature in akustično kitaro.

V takšen žanrski predalček bi sodil tudi nov album Lightning Bolt, ki ga je zasedba izdala po štirih letih premora in ki ga je nekoliko ‘zavajajoče’ napovedal prvi singel Mind Your Manners. Le-ta s svojim punkovskim ritmom spominja na uspešnico Spin the Black Circle iz leta 1994, album pa se nato po začetnem šusu treh komadov, kjer sta tako inštrumentalna podlaga kot Vedderjev vokal blizu maksimuma, prelevi v nekoliko bolj umirjene zvoke. Drugi singel Sirens tako umirja žogico in hkrati dokazuje, da so Pearl Jam mojstri rockerskih balad, čeprav bo Black s prvenca tudi v nadaljnji karieri verjetno težko preseči. Mešanico starorockerskih in bluesovskih nians v komadu Let the Record Play črpajo z razširjene zvočne palete, ki jim že v preteklosti ni bila tuja in na katero spadajo tudi ukulele, ki jih Vedder uporabi v čustveni Sleeping by Myself.

Na tokratnem albumu zasedba daje vtis, kot da bi na novo začela eksperimentirati z zvokom, kot da se na trenutke ne zna odločiti, kako bi rada zvenela in kot da koleba med podivjanim rockerskim zvokom ter čutnimi baladami. Zaradi raztresenosti in občasne razpoloženjske shizofrenije album sicer ne deluje kot koherentna celota, vseeno pa prinaša precej posameznih biserov, ki bodo še naprej privlačili stare oboževalce skupine. Teh jim pa prav gotovo ne manjka, saj imajo prav Pearl Jam ene izmed najzvestejših fenov, ki jim kljub kakšnemu spodrsljaju sledijo po vseh nastopih turneje, le ti pa že pregovorno veljajo za izjemno koncertno izkušnjo. Že junija 2014 jih lahko ujamete povsem blizu Slovenije, in sicer:

20. junij, Milano (San Siro Stadium)
22. junij, Trst (Stadio Nereo Rocco)
25. junij, Dunaj (Stadhale)

Jurij Bizjak

 

Povezani članki: