Lorde – Pure Heroine

Lorde – Pure Heroine

2013, Motown / Universal Music Slovenia

Ella Yelich-O’Connor ali Lorde je dolgčas odraščanja v predmestju novozelandskega glavnega mesta Auckland, kamor, kot je povedala v enem izmed intervjujev, lahko prideš le s čolnom in kjer noben izmed prijateljev ni imel izpita za avto in le čakajo na samostojnost ter odraslost – medtem pa seveda hodijo v šolo, po zabavah, se zaljubljajo in odljubljajo – pretvorila v svoj prid in ga zapisala v pesmi. Leto po izidu EP-izdaje The Love Club, s katero se je kot prva ženska po 17 letih, za šest tednov znašla na prvem mestu  Billboard Alternative Chart, ima v žepu podpisano pogodbo s sedemmestnim zneskom, druži se z glasbenimi zvezdniki, razprodaja koncertna prizorišča, njena plošča pa se seveda dobro prodaja. Pred mesecem dni je dopolnila sedemnajst let.

V pop glasbi, kamor se Lorde žanrsko uvršča, je takšnih uspešnih in medijsko (pre)prezentiranih zgodb najstnikov veliko, celo preveč. Vendar problem ni v kvantiteti, temveč v kvaliteti prezentiranih izvajalec in njihovih glasbenih ustvarjanj, od Justina Bieberja, Selene Gomez, vse tja do trenutno najbolj neglasbeno izpostavljene Miley Cyrus, pri čemer vseh, ki so že krepko zakorakali v dvajseta leta, niti ne omenjamo. Torej, problem ni zvrst glasbe, temveč njena kvaliteta. Tu vstopi na sceno Lorde. Novozelandsko dekle je odraščalo v drugačnem okolju od ameriških zvezdnikov, v času odraščanja poslušale druge glasbene izvajalce, imela druge vzornike. Na albumu je tako ob podlagi električno-akustične produkcije moč slišati lirično premišljena besedila, od najstniških pripetljajev do kritike potrošniške družbe.

Ne dolgo nazaj sem pisala o albumu Red, s katerim je Taylor Swift  krepko zajadrala v pop vode, pa že s prejšnjimi glasbenimi izdelki se ni gibala v country ritmih, zlasti ne tradicionalnih, čeprav jo je tja uvrstil marsikdo. Album Red je kvaliteten pop glasbeni izdelek, enako kot Pure Heroine, razlika pa je, da če se ste po duši bolj rokovsko naravnani in ste bližje tudi alternativnejšim ritmom, boste veliko prej poslušali Lorde, medtem ko Taylor Swift niti pogledali ne boste. Hrapav glas, oddaljena melanholičnost v skladbah, minimalistična zvokovna podlaga z alter pridihom, spuščeni lasje čez obraz in alternativejši zunanji izgled naredijo vso razliko. Za pop godbo je dobro, da se na radijskih postajah in drugje sliši dober pop. To zaslugo je Lorde vendarle treba pripisati.

Na poslušanje:  Tennis Court, Royals, Buzzcut Season, White Teeth Teens, A World Alone.

 

Polona Černič

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.
Značke: ,