Preko grebenov teme do svetlečega samomora

Shining

Ljubljana / Gala hala
25. 11. 2013 

Na jesenski večer, ko je sumljivo zadišalo po zimi, sta Dihurčka v Gala halo pripeljala skandinavski trojček, ki nas je hotel prepričati, da sta Švedska in Norveška državi, ki sta neupravičeno nizko na lestvici števila samomorov v Evropi …

Od napovedani uri so pred redko posejano publiko na oder prvi stopili Norvežani Crest Of Darkness. Na sceni so od leta 1993, prvi EP so izdali leta 1996 ter nato nanizali še sedem albumov (zadnjega In the Presence of Death letos) vendar do danes niso dosegli kakšnega odmevnejšega uspeha. In sicer iz preprostega razloga: njihova glasba je dolgočasna. Prodajajo se, no, založba jih prodaja, kot true Norvegian black metal, vendar jim kar precej manjka do velikanov te zvrsti. Njihov metal je poenostavljena verzija black metala, ki precej kombinira s thrash riffanjem, tako da so prva asociacija Venom. Ampak samo asociacija, razlike v kvaliteti se namreč ne da izmeriti. Band je pač odigral svoj nastop, publika ni reagirala, zunaj je bil mraz, in to je to.

Naslednji so nas nazaj v toplo dvorano poklicali Švedi Sterbhaus, ki so se odločili, da je počasi že čas, da svojo noro-agresivno mešanico death-thrash metala, ki ga kombinirajo z elementi jazza (ja, prav ste prebrali) in country-ja (ja, spet ste prav prebrali), prvič predstavijo tudi slovenski publiki. In to so storili več kot dobro! Pevec/basist namreč poveljuje posadki, ki je uigrana kot švicarska ura. Riffi, ki z obeh kitar letijo s svetlobno hitrostjo, poslušalce malo po malo trgajo na koščke, galopirajoče bobnanje pa človeka kaj hitro spravi v trans in mu prepreči, da bi stal pri miru. Vokal je primeren za glasbo, ki doni iz zvočnikov. Definitivno band, ki se ne ozira kaj dosti na definicije (metal) pod- žanrov, ampak jih raje zmeša v mešanico, ki človeku ne da dihati. Upam, da nam bodo fantje v prihodnosti servirali še kakšen sladkorček, kot je plošča Angels For Breakfast … And God For Lunch, ki so jo izdali lani. Če ste jih zamudili, se najprej ustrelite v glavo, ko pa boste prišli k sebi, hitro preverite, kje/kdaj spet igrajo in popravite napako! Če pa se po naravi leni, si le dajte njihov CD v avto radio, vendar pazite, če ga boste poslušali preveč naglas (sicer nisem siguren, da se to da, pa vendarle …), boste hitro pozabili na omejitve, potem bodo pa spet problemi …

Zadnji pa so nas prišli pozdravit še eni Švedi, in sicer samomorilski temačneži, polni negativinih misli, nihče drug kot Shining. Bend je na sceni že skoraj 20 let, njihova diskografija pa je preobsežna, da bi jo podrobneje naštevali. Tega večera so lepo napolnjeno Gala halo s svojim black metalom, ki se izogiba marsikateremu stereotipu žanra, prav zato pa zveni sveže, prvinsko in zelo, zelo živo, peljali na potep, ki nam je še enkrat več odprl oči in pokazal, da je naš svet in predvsem t. i. zahodna civilizacija zagotovo prostor, v katerem normalen človek noče in ne more živeti. Kitare so nas drobile in mečkale, o vokalu ne gre izgubljati besed, je namreč en in edini, na sceni mu ni podobnega, ritem (?) sekcija pa nas je na trenutke pomirila, samo zato, da nas je v naslednjem trenutku vrgla pod buldožer in povozila. Odveč je pri bandu, ki že od začetka med nas dostavlja albume, kateri dosegajo najvišje možne standarde kvalitete (ne samo v okviru žanra), izgubljati besede o set listi, atmosferi ali kvaliteti samega koncerta. Če ste bili tam, ste doživeli trip, če pa se pozimi raje grejete v toplih sobicah, se lahko še naprej slepite, da bo spomladi bolje … morda pa bi pomagal samomor?

Tekst: Rok Erjavec
Foto: Barbara Kunst


Povezani članki: