Efterklang v drakulskem Channel Zeru

Efterklang

Ljubljana / Channel 0
7. 11. 2013

Efterklang je danska zasedba iz Kopenhagna, ki je v 13-letni karieri v svojih vrstah zamenjala kar nekaj članov, nazadnje pa ostala le kot trio. Trio, ki to pravzaprav ni, saj za potrebe živih nastopov na odru stoji šesterica, zvokovja je v njihovi glasbi namreč preveč le za trojico. V končno zvočno podobo studijskih albumov radi vnašajo eksperimentalne zvoke, ki jih iščejo v odročnih krajih s pozabljenimi in odpadnimi inštrumenti. Prav to so storili v upostošenem rudarskem mestu Piramida, kjer so si za istoimenski album, četrti po vrsti, nabrali kar nekaj zvočnega materiala.

Že polno zaseden oder simpatičnega drakulskega klubiča, kjer bomo po nastopu zasedbo pojedli – v tej smeri je razmišljal frontman zasedbe Casper Clausen –, je nakazoval na bogato sozvočje kitare, basa, bobonov in elektronskega inštrumentarija, ki ima vsled zgoraj opisanega izvora zvokov vsaj enakovredno vlogo kot ostali inštrumenti. Nastop večji del bazira na vokalno zanimivo obarvanih šlagerskih melodijah, ki jih pogosto dopolnjuje prelestna spremljevalna vokalistka Katinka. Zaradi ne ravno širokega razpona Casperjevega vokala je dvoglasno petje predstavljalo zelo dobrodošlo popestritev, ki pa bi morda nekoliko učinkoviteje delovalo ne kot stalnica nastopa, temveč kot njegov adut. S skorajda kontinuiranim dvo- ali celo troglasnim petjem je bil nastopu odvzet dramaturški lok, saj tekom njega enostavno ni prišlo do opaznega odmika oziroma nadgradnje, temveč se je linearno odvijal po začrtani koncertni premici. K raznolikosti pa je prispeval drugačen vokalni pristop Casperja, ko inštumentalne podlage ni pospremil z besedami, temveč je le-te nadomestil le z raznovrstnimi medmetnimi vzkliki ali ukanjem ter tako dokazal, da je včasih manj res več. Sama inštrumentalna spremljava je varirala od melanholično rockerskega zvoka, ko so bili v ospredju kitara, bas in bobni, do bolj eksperimentalno elektronskega, ko so se klasični inštrumenti umaknili elektroniki. Znotraj te je bilo opaziti manko nekoliko bolj eksotičnih zvokov, ki na studijskih delih pridejo bolj do izraza. Za to seveda ne gre kriviti benda, saj gre pri nastopu v živo za zgoščeno, intenzivno in predvsem istočasno plastenje zvočnih podob, pri produkcijskem piljenju pa se da z njimi pač manipulirati do onemoglosti, s čemer se pridobi intenzivnost želenega parcialnega zvoka.

Na koncertu so izvedli tudi zanimiv sociološki eksperiment, saj so med naključne obiskovalce razdelili tri drobne predmete, pridobljene prejšnji večer na koncertu v nemškem Ausburgu. Mala plastična mravlja, kristal in kostanj so tako dobili nove lastnike, predmeti pa se med seboj ne smejo ločiti. No, ločili se vsekakor bodo, čisto mogoče pa se iz tega izcimi novo poznanstvo, če že ne prijateljstvo. Za naslednji koncert v Zagrebu je bil ponujena le rdeča šminka. Iz Ljubljane z ljubeznijo …

Efterklang so vsekakor vsestranska glasbena karavana, saj se prav radi spečajo s pravimi orkestri, s pomočjo katerih precej bogati aranžmaji zaživijo po njihovih zamislih, prav nič tuje jim pa ni niti hipijsko udrihanje in brenkanje po vsem možnem, kar jim pride pod roke, s čemer se prelevijo v prvinske ulične glasbenike. Tokrat smo na koncertu doživeli srednjo različico, vsekakor pa si močno želimo tudi prve, ki bi svoje mesto lahko našla že v slovenskem kulturnem hramu, Cankarjevem domu.

Za ogrevanje je (po)skrbel eksperimentalni elektronkar Christian Kroupa, katerega nastop je ob fizični prisotnosti samega akterja in odsotnostjo vpogleda v njegovo aktivnost za podroben opis precej nezanimiv. Med včasih komajda slišne zvoke je vmešal valove globokih basov ter tako postregel s pokrajinarskim hard core koktajlom.

Tekst: Jurij Bizjak
Foto: Vladimir Petkovič 

Povezani članki: