Hanne Hukkelberg tretjič v Sloveniji

Hanne Hukkelberg

Ljubljana / Cankarjev dom /Klub CD 
8. 10. 2013

V okviru jesenskega cikla Cankarjevih torkov in obenem festivala Mesta žensk se je že tretjič v Sloveniji predstavila norveška pevka, skladateljica in raziskovalka vokalnih pristopov, Hanne Hukkelberg. V preteklosti se je preizkusila tako v jazzovski, elektronski, eksperimentalni pa tudi rockovski glasbi.

Glasbo je začela raziskovati v domači kuhinji v Kongsbergu, kjer je že od treh leti dalje odkrivala hišne zvoke in jih izvabljala iz prav vsega, kar ji je prišlo pod roke, kasneje je z glasbenih raziskovanjem nadaljevala na glasbeni akademiji v Oslu, kjer je študirala petje. Odkrivanje zvokov najprej v hiši in kasneje v drugih okoljih se je izrazilo že v njenem prvencu Little Things (2005) in mu dalo poseben zvokovni pridih. Nasledil ga je v Berlinu ustvarjen album Rykestrasse 68, za katerega je dobila osrednjo norveško glasbeno nagrado in s katerim se je prvič predstavila tudi v Ljubljani, leta 2007 na 23. Drugi godbi. Pred štirimi leti je izšel indie rock album Blood From A Stone, na začetku lanskega leta pa je pri založbi Propeler Records izdala v New Yorku posnet album Featherbrain, ki je zvokovno zmes vseh preteklih glasbenih udejstvovanj ter na katerem je njen nežen in na trenutke sramežljiv vokal prišel še dodatno do izraza.

Na tokratnem, uro dolgem, koncertu je predstavila pesmi z vseh omenjenih plošč, a v zvokovno očiščeni podobi. Tako kot sicer primarno ustvarja glasbo, le s klavirjem in vokalom. Temu je pripadla vodilno vloga, gibal se je od komaj slišnih do glasno poudarjenih verzov, katerim je skladno sledila tudi klavirska spremljava, ki pa je vendarle bila neizstopajoča in ob strani vokala. Starša Hanne Hukkelberg sta sicer pianista, sama se je klavir naučila igrati že v otroških letih, ga potem za nekaj časa zanemarila in se ponovno lotila igranja po že končani akademiji, ko je začela skladati lastne pesmi. Nežen vokal je bil tokrat očiščen vseh zvokovnih ozadij, pristopov in eksperimentov, kar ob minimalistični izvedbi koncerta niti ni bilo moč pogrešati, a so izvedbe na trenutke delovale nedoživeto in primerno le za domačo izvedbo, ko se še razmišlja, kako se bi skladbo lahko zavilo v celoto.

Polona Černič

 

Povezani članki: