Summer lovin’ v Križankah

Briljantina

Ljubljana/Križanke
19. – 22. 8. 2013

Za Briljantino upravičeno pravijo, da spada med najbolj priljubljene komercialne mjuzikle na svetu. K temu je zagotovo doprinesel tudi film iz sedemdesetih Grease, kjer sta zaigrala John Travolta in Olivia Newton-John. Delo, ki je najprej zaživelo na Broadwayu, kot malce temačnejša zgoda, je v kasnejših verzijah postala malce bolj lahkotna, izgubilo se je nekaj pesmi, a še vedno si (če si hotel) zaznal, da so pod glasbo in humorjem skrite resne teme kot je odraščanje, najstniška zbadanja, spolnost, nosečnost ter rivalstvo/nasilje v mladostniških bandah.

Mjuzikal je šel skozi veliko uprizoritev, takšnih in drugačnih. Eno od njih smo lahko gledali tudi pri nas v Križankah. Koreografijo in režijo je znova prevzel britanski koreograf, plesalec in režiser Mykal Rand, ki je uspešno k nam pripeljal že Hair in Jesus Christ Superstar.  Sama scena je bila Lichtensteinsko opremljena, na prvi pogled skromno, a dovolj retro, da smo se našli v pravem času dogajanja. Pogled na gledališki list nam je dal kaj hitro vedeti, da nas čaka nekaj podobnega, kar smo lahko videli v samem filmu. Nenazadnje to niti ni presenetljivo, kdo pa ni videl tega filma in morebiti zaradi tega filma tudi prišel v Križanke. A vseeno je režiserju uspelo dodati nekaj svojih dopolnil, ki so izpostavili band – v ozadju s solažo ali pa z izpostavitvijo akterjev, ki načeloma niso v ospredju – Eugene in njegovo nerdovsko popevanje. Vsekakor je bila ekipa na odru izbrana skrbno, tako plesno kakor glasbeno podkovana in težko bi našli napake oz. se sploh ukvarjali z njimi. Mogoče so bili člani T Birds premalo možati, preveč plesno vitki ter deklice premalo najstniško naivne, a plesno glasbena kakovost ima zagotovo prednost pred vizualnostjo. Plesne točke so bile lahkotno dovršene. Vokali suvereni in brezhibni. Sean Mulligan kot Danny vsekakor ni imel lahke naloge, kajti Travolta je pustil svoj pečat, ki ga ni lahko nadgraditi, a s komadom You’re The One That I Want je njegov vokal zagotovo zablestel. Prav tako se je izkazala tudi Maggie Lynne kot romantična Sandy. A v ospredje je s pesmijo There Are Worse Things I Could Do ter osebnostjo, ki je bila dodobra prikazana na odru zagotovo stopila v ospredje Philippa Stefani. Mogoče je drugi del prehitro stekel mimo, vsi strahovi so bili dokaj na hitro razrešeni, nosečnosti ni bilo, pretepov (dirkanja z avti) ni bilo, vsi so se poparčkali in se veselili konca šole. Po to so ljudje tudi prišli, na lahkoten, plesno/pevski večer.

Briljantina je napolnila Križanke z velikim, prisluženim aplavzom, ljudje so bili zadovoljeni, a vseeno se mi je prikradlo na pamet, da Grease ni samo lahkotno preživet večer, nagrajen z aplavzom in kozarčkom rujnega po gledališču. Če se malce bolj poglobiš v samo zgodbo, kaj hitro vidiš, da četudi ima retro pridih, nekaj, kar se je dogajalo daleč, daleč nazaj, kaj hitro obrnemo na današnje stanje mladostnikov. Teme, ki se dogajajo v 50. letih prejšnjega stoletja so še kako aktualne – v bistvu še bolj. Bere se o najstniškem nasilju – pa to ne v Ameriki, nasilje se dogaja pri nas, v vsaki šoli, nosečnosti najbrž tudi. Nesrečne ljubezni pa so seveda univerzalno dogajanje non stop. Summer lovin’ lahko pusti kar nekaj posledic …

Tekst: R. P., Branka Resnik
Foto: Branka 
Resnik

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.
Značke: