Se Rock Otočec utaplja?

Rock Otočec 2013

Ljubljana / Laguna
5. – 7 .7. 2013

Rock Otočec ima svojo tradicijo, letos pa je zgleda dodal novo – preselil se je v Ljubljano in blato so zamenjali bazeni. Za nekatere nov začetek, za druge začetek konca. Če potegnem črto čez festival, je zagotovo bilo čutiti, da to ni to. Se morebiti Rock Otočec utaplja? Nastopajoči so bili dokaj klasični, pač paradni konji, ki jih vidiš na vseh študentskih žurih. Tako so se na odru med drugimi zvrstili John Doe, DreamOn, Alice Blue, Bottomline, Adaun, Eskobars, Hamo & Tribute 2 love, Mi2, Elvis Jackson ter Dubioza Kolektiv, Papa Roach in Billy Talent pa sta bila velika nosilca večera.

Kar se samih nastopov tiče, bendi so dostavili želeno, profesionalno in festivalu primerno. Nobene slabe besede čez njih. A problem je bilo vse drugo. Pri Elvis Jackson je dvakrat vrglo ven elektriko, Dubioza Kolektiv se je borila z namočenimi, nedelujočimi računalniki (na tonski vaji gasilci po nesreči zalili del odra), Papa Roach se je prav tako boril z izpadajočo elektriko. A bendi, vsaka jim čast, so se izmotali iz zagat, kakor se je dalo in potegnili največ iz tega. Tukaj pa se pozitivna zgodba nekako konča. Publika – v petek je skoraj ni bilo (vsaj ne toliko, kolikor bi si vsi želeli), nekaj več jih je nakapljalo šele na Elvise, sobota je bila sicer malce boljša, a še vedno to ni bilo to. Tukaj je tudi na mestu graja publiki. Spoštovani obiskovalci, tudi tisti, ki igrajo že ob petih popoldan, si zaslužijo da so slišani, da dobijo podporo in kakšen aplavz, pridite kdaj prisluhnit tudi njim, mogoče pa slišite kaj novega in dobrega. Saj verjamem, da ima posedanje pred šotori svoj čar, ampak a ni še lepše, če se pride zraven odra, pivce v roki, pred vami pa bend, ki vas zna lepo presenetiti. Pa ne mislim samo dotičnega festivala, to je postal že kar trend, da se pač predskupin ne posluša, ampak se raje zunaj pije pivce (predskupina je tako samo nekakšen okras, samo nekdo, ki ogreje ozvočenje). Že prevečkrat sem slišala, da se na festivale hodi zaradi druženja, ne zaradi glasbe in v tem primeru se je to znova potrdilo. Glasba je pač v drugem planu, tam nekje, v ozadju, da ni tišine. Organizatorji pa imajo v mislih bende, ki naredijo žur. Bend, ki ga vsi poznajo, da so le ljudje srečni, da spijejo čim več … A tako pač je. Nastopajoči so svojo vlogo izpolnili. Kaj pa organizatorji festivala? Kakšno oceni bi dali njim? Minus je že sama lokacija, Rock Otočec pač nima vonja po kloru. Pripeljani bendi, so dovolj dobri, atraktivni? Domači bendi so, kateri so, ogromne izbire tudi ni, če gledamo na to, kakšna glasba naj bi bila preferirana na tem festivalu. Papa Roach in Billy Talent, da, svetovni zasedbi, ampak a sta dovolj veliki, dovolj zanimivi? Glede na obisk je bilo malce kislo. A seveda se tu spet poraja vprašanje, je v Slovenijo sploh možno dobiti aktualno, veliko svetovno zasedbo? Na ta odgovor vedo odgovoriti sami organizatorji. Slovenija po eni strani tako lepo v Evropi, po drugi strani pa ne obstajamo.

Epilog. Rock Otočec še naprej? Seveda še, a ne v Ljubljani, ime, ki je že uveljavljeno v naših logih, bi moralo obstati, a ne na tak način. Blato? Za nekatere je pač nuja. Glasbena ponudba? Držimo pesti, da pride kaj aktualnega, današnjega, nekaj kar diši sveže po objavi v reviji Q. Slovenija potrebuje dober rock festival, Slovenija si zasluži dober rock festival, da se končno zapišemo na zemljevid. Oz. ne končno, ampak da se spet zapišemo na glasbeni zemljevid!

Tekst & foto: Branka Resnik

Povezani članki: