New Wave Syria – Summer

New Wave Syria - Summer

2013, Samozaložba

Že približno deset le čakamo na uradni prvenec murskosoboškega glasbenika Kleemarja. Deset let! Njegova melodična in igriva, v določeni meri nostalgična in rahlo geekovska elektronska glasba je predstavljala popestritev slovenske scene in škoda, da še nismo dobili zaokrožene predstavitve njegovega ustvarjanja.

Ko sem prvič slišal glasbo dueta New Wave Syria, so se določene vzporednice s čudakom iz province izrisale kar same od sebe. Obe strani povezujejo pridevniki melodično, igrivo in melanholično, prav tako pa že prej omenjeni geekovski, khm, fetišistični odnos do škatel in naprav za ustvarjanje zvoka. Komur še vedno ni jasno, za kaj gre, naj si zavrti dve pesmi z duetovega prvenca Hello, Yes (Random Logic in Let it Out), ki vsebujeta bistvo. Prva združuje hrupno z nežnim, druga pa staro umetnost skrbnega pripravljanja in katarzičnega izbruha – zvočnega, čustvenega, pač vsega tistega, s čimer so znali pritegniti že skladatelji klasične glasbe. Hello, Yes (2009) je vseboval skromnih šest komadov, a po dolgem času sem dobil občutek, da imam pred sabo ustvarjalce, ki imajo sodoben, svež in (v najboljšem možnem pomenu) trendovski zvok, narejen tudi za dežele izven naših meja. Ravno ta svežost v navezavi z neposrednostjo, melodičnostjo in rahlo nostalgijo je botrovala k temu, da si je duet tekom let pridobil zveste poslušalce, ki so prvenec zaradi dolgega čakanja na novo snov dodobra ponotranjili.

Na novem albumu Summer Urša Golob in Rok Pezdirc ostajata na preverjenem terenu prvenca. Medtem ko marsikateri izvajalec na drugem albumu ponudi kombinacijo že znanega in novega, duet na njem izpopolnjuje že doseženo. Zakaj pa ne? To je teren, ki ga obvladata in novi album zveni enostavno povedano – dodelano. Vsak zvok je na svojem mestu, vse do podrobnosti okrašeno in izpeljano. Od uvodnega Second Nature do zaključnega Glow smo priča premišljenemu in pisanemu svetu, v katerem vladajo ponavljajoče se sintetizatorske sekvence in izrazite melodije. Summer je namreč – pa čeprav nam večina domačih radijev riše drugačno sliko – izrazit pop album, melodičen, plesen in enostavno prijeten za poslušati.

Štiri leta so v glasbi dolgo obdobje, zato duetova glasba ne zveni več tako vznemirljivo in sveže kot leta 2009. Prvenec je deloval tudi bolj spontano, a Summer vseeno prepriča s polnejšim zvokom in bolj zrelo ustvarjalno držo. Hello, Yes in Summer pa imata še nekaj skupnega. Oba sta relativno kratka in poleg vokalnih pesmi vsebujeta tudi inštrumentalne. Na obeh albumih se nekatere rešitve, tako strukturne kot zvočne – uniformni zvok in podoben način petja – ponavljajo, zato Summer mestoma daje občutek že slišanega.

V primeru New Wave Syrie bo prelomen tretji album. Ideje, ki sta jih odprla s prvencem, sta z drugim albumom izpopolnila in iz njih iztisnila največ. Še en idejno podoben album bo občutek že slišanega in »istosti« še poglobil. Kako naprej? Bližje elektropopu? Darkerskim sentimentom? Pustimo se presenetiti, a dajmo pred tretjim dejanjem, za katerega upam, da se bo zgodil pred 2017, najprej ponotranjiti obstoječe. Za poletje: Out of Ammo, X(I)O in Beat Me Up.

Matjaž Gerenčer

Povezani članki: