Na sedmi dan so v Zagrebu igrali Slayer

Slayer

Zagreb / Tvornica kulture
23. 6. 2013

Dobro godejo SLAYER, bom povedal za začetek! Vikend, ki ga je zaznamoval avstrijski See Rock festival, ki sem ga sam preskočil in se udeležil nekaj rojstnodnevnih zabav, ne bi mogel zaključiti bolje, kot pa sem ga. V nedeljo, 23. junija, sem se po prej omenjenih feštah že skoraj odločil, da se grem spokorit v lokalno posvetno institucijo, vendar je trenutek šibkosti kmalu minil in sedmi dan sem raje preživel v blasfemičnih ritmih Bay Area thrasherjev SLAYER! Če se že zdaj sprašujete, je odgovor, da, do konca članka bom SLAYER pisal z velikimi tiskanimi črkami, ker se tako spodobi.

Koncert se je odvijal v zagrebški Tvornici kulture, ki vsega skupaj sprejme bojda 1300 ljudi, kar je za število častilcev zasedbe le pljunek v morje. Šlo je v bistvu za prav poseben, recimo temu, spiritualen dogodek, saj je bil večer 100 odstotno posvečen le SLAYER. Tako je brez predskupin, mimoidoče animacije ali ostalih zmot, v prostoru malo večjem od naše Cvetličarne, zadeva se je zato tudi oglaševala kot »An evening with SLAYER.« Odstavek sem namenil omenjanju formalnosti, tako da lahko povem  tudi (za tiste, ki v Zagrebu še niste bili), da so cene dobrin in storitev v in okrog Tvornice kulture zelo ugodne in jasno nižje kot pa pri nas, kar se seveda zna drastično spremeniti s hrvaškim vstopom v prelestno Evropsko unijo.

Dost je! Že hiter sprehod po dokaj majhnem placu (glede na to, kdo gostuje), mi je dal vedeti, da zna tekom večera priti do mesarskega klanja. Sumi so se uresničili! S kratkim uvodnikom so na oder zakorakali SLAYER in dan božjega počitka začeli oskrunjati s komadom World Painted Blood z istoimenske zadnje plate, ki je sprožil velik mosh pit vse do mešalne mize, iz njega pa so začeli leteli čevlji, majice in drugi kosi oblačil. S seboj sem iz rodne dežele prinesel nadležnega mačka, ki mi ga je prav ta intenzivni štart instantno izbil iz riti. Gledati SLAYER v živo je vedno poseben trenutek, saj je celoten špil zastavljen izredno enostavno, v ozadju visi transparent, ki nosi ime benda (SLAYER), vsake toliko časa pa koncert prekine frontman Tom Araya, ki prisotnim pred oltarjem nameni nekaj besed v stilu: Thank you very much, don’t kill each other! Podkrepi pa jih s svojim zlobnim nasmeškom … ARE YOU READY?!?! WAAAAAAAAR EEEEEEENSEEEEEMBLEEEEE!!!!! In tako hitro, kot sem jaz prekinil prejšnjo misel, se je koljava nadaljevala, jasno s komadom War Ensemble, ki je sledil spevu Hallowed Point. To so bili prvi trije komadi, med katerimi se je temperatura v dvorani dvignila na probližno 70 stopinj celzija, prezračevanje pa je odpovedalo, zato smo se vsi kar lepo cmarili v peklenski vročini, za katero še kar trdim, da so jo oddajali SLAYER. Kljub slabim klimatskim razmeram se narod seveda ni umiril, pit je delal s polnimi obrati, zasedba pa je skrbela, da je tako tudi ostalo. Setlista je bila sestavljena večeru primerno, vsebovala je visoko oktanske himne South of Heaven, Dead Skin Mask, Disciple, Hell Awaits, Raining Blood … lahko bi napisal kar vse, ker je bilo vse odlično!

Z brutalno intenzivo agresijo, podkrepljeno s fanatičnimi vzkliki v trans padle publike, se je čaščenje ENIH IN EDINIH odvijalo slabi dve uri, v katerih so bile po mojih pojmih izpolnjene vse mokre sanje vsakega die hard SLAYER oboževalca. Čeprav zasedba po tragični smrti kitarista Jeffa Hannemana in odhoda bobnarja Davea Lombarda ni več popolna, sta njuni mesti spodobno zasedla Exodus kitarist Gary Holt, za bobne pa se je ponovno usedel Paul Bostoph. Po smrti Jeffa Hannemana so se SLAYER odločili, da oboževalcev na stari celini ne bodo razočarali in se vseeno podali na turnejo. Za konec so odigrali večno klasiko, stvaritev Jeffa Hannemana Angel of Death, ki so jo zaznamovali z menjavo transparenta, na njem je sedaj pisalo ANGEL OF DEATH, HANNEMAN 1964-2013. Za zaključek lahko rečem le, da je bil koncert v vseh pogledih perfekten, vreden ogleda, zaradi razpoloženja v dvorani je tisti zgoraj jokal, Jeff Hanneman pa bi bil zagotovo ponosen.

Tekst: Žiga Mrak
Foto: Max Petač

Povezani članki:

Značke: