Eric Clapton – Old Sock

Eric Clapton - Old Sock

2013, Surfdog / Universal Music Slovenia

EC, Slowhand, God ali kakorkoli že imenujemo Erica Claptona, je vedno slovel po tem, da se je raje posvečal koncertom in turnejam, kot pa snemanju plošč. Vsak diskofil se bo strinjal, da je njegov opus dokaj nezanimiv, hladen, sicer z nekaj velikimi uspešnicami in kakšno svetlo točko, v glavnem pa z malo ploščami, ki bi v glasbenem smislu pomenile presežek. Pa vendar je Clapton legenda. Vedno je nekako znal biti na pravem mestu ob pravem času, izbrati pravo skladbo javnosti neznanega avtorja in iz nje narediti svetovno uspešnico ter proslaviti sebe, kakor tudi avtorja. In vendar kljub vsemu je vsaka njegova nova plošča deležna velikih pričakovanj.

Njegov zadnji album Old Sock je nekako značilen za starejšo gardo glasbenikov, ki se na tak ali drugačen način posvečajo glasbi svojih sodobnikov in jim na ta način izražajo poklon. Kot je bilo pričakovati, se je Clapton na svojem zadnjem albumu posvetil avtorjem soula, countrya, folka, reggaeja in bluesa. Izbor skladb se giblje od Otisa Reddinga pa vse do Garryja Moora. Pri tem mu pomaga vrsta gostov od J.J. Cala, Paula McCartneya, Chakak Khan, Stevia Windwooda in drugih. Vendar kljub vsemu ob poslušanju plošče človek dobi občutek, da so se skladbe in sodelujoči znašli na plošči le zato, ker so v določenem trenutku bili pač pri roki. Album izzveni dokaj nezanimivo, hladno, produkcijsko sicer čisto in prijetno. Nikakor se ne morem izogniti občutku, da je Clapton pač moral posneti album, pa se mu tega ni ravno dalo. Njegova kitara zveni dokaj zadržano in neizstopajoče. Saj ne, da bi si še vedno želeli neskončnih solaž, vendar bi pa od Slowhanda vseeno pričakovali nekaj prefinjenih tonov.

Ni enostavno po dolgoletni koncertni in snemalni karieri ponuditi nekaj novega, vročega, spektakularnega. Tega od Claptona nihče niti ne več pričakuje. Pričakujemo pa vsaj približno spodoben izdelek, ki je vreden imena glasbene legende. Da se to konec koncev da, tudi po dolgoletni karieri, dokazuje marsikateri Claptonov soborec, od Vana Morrisona, Neila Younga do Toma Waitsa, če jih naštejem samo nekaj.

Iztok Rodež

 

Povezani članki: