BRO – Smoods

BRO - Smoods

2013, Celinka

Ko sem prvič poslušala Brojev novi album, je bil april. Deževen, hladen in siv. A že Runaway, prvi od štirinajstih komadov s ploščka Smoods, je uspel pregnati oblake. Vsaj iznad moje glave. In mi maksimalno polepšati dan. Drugi, A bag full of weed me je ob tem še zabaval s svojim besedilom, saj v refrenu opiše neljubi dogodek, ki se je gotovo kdaj pripetil že vsakemu ljubitelju opojnih substanc. Trava je, filter tudi, papirčka pa od nikoder. Ob simpatični reggae podlagi je bil nasmešek na ustih zagotovljen. Nadaljnje poslušanje pa je, kljub osnovni reggae in dub maniri, ponujalo vse bolj  pop ritme. Ker več popa pomeni manj mojega zanimanja, je CD za kar nekaj časa pristal na polici, na njemu pa se je nabiral prah. Dokler si ga nisem na sončni majski dan znova zavrtela. Ni, da se je album zdel kaj manj pop, je pa pasal k vožnji po avtocesti na lep sončni dan. In takrat mi je postalo jasno, da je Smoods album za vse letne čase. Nekateri komadi pomagajo preganjati zimo, drugi so kot nalašč za poletno potepanje ob jadranski magistrali, tretji za lenobne pomladne nedeljske popoldneve s prijatelji.

Album je že drugi Brojev reggae izdelek. A če je prvega, Serious Reggae Deviations posnel praktično sam, je tokrat k sodelovanju povabil številne glasbene znance in prijatelje. V osnovi so mu pri plati pomagali član mariborske zasedbe Siti Hlapci Matej Horvat Mato, Martin Janežič Buco in Davor Klarič, pri posameznih komadih pa še prava četica znanih glasbenih imen. Štirinajst komadov, skoraj toliko gostujočih vokalov. Od Bude, do Polone Leben, Mojce Zalar, Metoda Banka, Jah Masona, Junior Tshake in Trkaja, ki je Broju pomagal tudi pri besedilih. Če bi še naštevali, bi porabili cel dan, zato se raje posvetimo muziki.

V nekem intervjuju je Mate Brodar a. k. a. Bro dejal, da mora album po njegovem okusu vsebovati naslednje sestavine: malo popa, malo žaganja, malo groova, malo balad in malo zadete muzike. Zdi se, da mu je na zadnjem izdelku dejansko uspelo združiti vse prej našteto. Najbolj izrazito pop naravnana je – kljub dubovski podlagi – gotovo pesem All I want. Okus Bro popravi že z naslednjo – Rub It In. Vokale za komad je prispeval zmagovalec European Reggae Contesta leta 2009 Junior Tshaka. Švicar se je v vlogi gostujočega vokala odlično znašel, morda zato, ker sta si z Brojem na momente stilsko zelo podobna. Nastal je poslušljiv izdelek, nekakšna fuzija oldschool in sodobnega reggaeja, ki jo bo gotovo slišali tudi na playlisti kakšnega od DJ-jev na prihajajočih reggae festivalih.

“Ni lepila, ko lomi se srce” Bro prepeva v še eni jako poslušljivi pesmi s skovanim naslovom Razsta, v kateri s Polono Leben prepevata o temni plati ljubezni. Kdo mu je zlomil srce, ne vemo, očitno pa rane pomaga celiti Indica. Vsaj po istoimenskem izdelku na plati sodeč. Zdi se, kot da bi se prijatelji zbrali, skadili enega, dva ali tri, vzeli v roke inštrumente in se malce poigrali z njimi, nato pa vse skupaj  zabelili še bolj ali manj zadetimi izjavami čistokrvih jamajških rastatov. Rezultat je zanimiv dubič, ob katerem bi človek najraje sledil njihovemu primeru in si enega prižgal. Podoben efekt ima tudi zaključna pesem Dub na koncu tunela. Ena meni najljubših je s številnimi sempli in efekti zabeljen Chinese man. Pesem je za razliko od večine drugih skoraj solo Brojev projekt, zato pa nič manj zanimiva in poslušljiva. Poslušljivost je tudi odlika bossa de novovske Sanis. Plaža, sončni zahod, koktejl v rokah in Sanis na zvočnikih. Takšna bi bila popolna, skoraj kičasta atmosfera za uživanje tega komada. Bass in the face je izlet v du bopovske, funky in jazzy vode. Kjer se Bro dobro znajde, gosta – Marko Črnčec na klaviaturah in Grega Kozar na saksofonu – pa tudi. Znova stilsko čisto drugačen izdelek, ki pa nekako doda logični delček v mozaik širokega Brojevega glasbenega spektra. Novo preobleko, pravzaprav tri nove preobleke je na albumu Smoods doživela tudi Siddhartina uspešnica Lunanai. Rockersko v Lunanai – New light in my eyes, za katero je ščepec reggaeja prispeval jamajški MC Jah Mason. Njegov glas slišimo tudi v remixu Lunadub, dubovski različici prej omenjenega izdelka. Pri obeh sem se sicer vprašala, zakaj ne slišim še več njegovega vokala, a kaj hočemo, kar je, je. Si je pa več časa vzel Trkaj v še tretji različici Siddhartinega hita. Lunanai feat. Trkaj torej prinaša vokalni vložek ljubljanskega hitrojezičneža in je najbolj družbenokritično naravnan izdelek, ki napoveduje nov čas, v katerem bomo vsi eno. Bro, Trkaj, naj se vama besede pozlatijo!

Vsekakor gre pri albumu Smoods za enega bolj kakovostnih pop izdelkov leta, ki si vsekakor zasluži našo pozornost in ušesa. Stilsko se ne omejuje s postavljanjem slogovnih ograj in prav zato utegne s svojo vsestranskostjo k poslušanju pritegniti tako ljubitelje pop, kot reggea in dub ritmov. Sicer pa ima Bro na zalogi že veliko novega materiala, tako da lahko prej ali slej pričakujemo nadaljevanje Smoodsov. No, verjetno slej, prej namreč pride nova, tretja plata dua Da Phenomena. Še prej pa poletje in priložnost, da Smoodse slišimo v živo na kakem od festivalov.

Ines Kočar

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.
Značke: , ,