Woodkid – The Golden Age

Woodkid - The Golden Age

2013, Green United Music / Universal Music Slovenia

Francoski glasbenik in vizualni umetnik Yoann Lemoine, ki v glasbenem svetu nastopa pod psevdonimom Woodkid, niti za ljubitelje glasbe ni prav znano ime. V preteklosti je bil v glasbeno industrijo že vpet, in sicer je sodeloval pri izdelavi video spotov Lane Del Rey, Mobyja, Taylor Swift in drugih, marca letos pa je izdal samostojni konceptualni album The Golden Age, na katerem na zelo pompozen način predstavi svojo vizijo odraščanja.

Na multižanrskem albumu se namreč močno prepletajo pop, rock in udarne simfonije, ki zvok popeljejo v megalomanske sfere. Ob čisto pravi simfonični sestavi z violino, violo, čelom, rogom, trobento, pozavno in tubo se v ospredje vseskozi muzajo še podvojena tolkala, ki v prvem planu narekujejo plemenski plesni ritem, s tem pa nekoliko v ozadje potisnejo bogate aranžmaje naštetih godal, trobil in pihal. Ob tem se odgovornost za ustvarjanje melodij prevali na Yoannov vokal, katerega odlika ni opazno poseganje po višavah, temveč edinstvena glasovna barva, ki je blizu tisti Antonyja Hegartyja iz zasedbe Antony and the Johnsons. Vokalna zasnova je pretežno linearna, kar predstavlja antipod himnično zastavljeni inštrumentalni podlagi. Zategadelj je tudi medsebojna zgradba pesmi malce podobna, vendar njihova mikrostruktura prinaša prave zvočne zaklade, ki se odražajo v bogatih aranžmajih vpletenih inštrumentov. Čudovito zvenijo tudi pesmi, kjer vlogo spremljave prevzame le klavir, saj ob minimalistični podlagi dodatno težo dobi Yoannov specifičen glas. Album postreže tudi z dvema le inštrumentalnima komadoma (Shadows, Falling), prav tako na dveh (Stabat Mater, The Other Side) pa vpelje tudi zborovske spremljevalne vokale. Tudi naslovnica albuma je avtorsko delo glavnega lika, s čemer Yoann dokazuje svojo izvenserijsko nadarjenost tako v glasbeni, oblikovalski kot režiserski panogi.

Jurij Bizjak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.