Dež in Dan Deacon v KUD-u

Dan Deacon

Ljubljana / KUD France Prešeren
20. 5. 2013

Na nekoliko deževen večer je dvorano KUD France Prešeren v Ljubljani solidno napolnil nekoliko debelušen in simpatičen Američan Dan Deacon. »Oh, it’s fucking Monday and it is raining,« je bil sarkastičen elektronski protagonist. Prepoznaven obraz ameriške oz. točneje baltimorske DIY (do it yourself) scene, ki v živih nastopih obiskovalca praviloma ne razočara in so slednji postali njegov prepoznavni zaščitni znak, je v Ljubljani gostoval drugič. Tokrat se je pri nas ustavil v zasedbi Dan Deacon Ensemble, kjer ga je poleg dveh bobnarjev na klaviaturah spremljal še producent Chester Gwazdo, ki je ponedeljkov večer tudi odprl.

Dan Deacon trenutno na koncertih predstavlja svoj zadnji album z naslovom America, za katerega pravi, da besedila podajajo kritiko družbe, z glasbo pa skuša pohvaliti ameriške vrednote. A v KUD-u smo dobili presek Deaconovega dosedanjega dela. Glasbeni opus 32 letnega Američana, ki je študiral elektroakustično in račnalniško kompozicijo v New Yorku, obsega zavidljivih  osem albumov, kar kaže na njegovo bogato kreativnost. Povsem na mestu pri opisovanju Deaconovega dela je beseda skladatelj, saj se v »noise popu« prepletajo prostrane melodije, iz katerih je jasno razvidna glavna melodija in linija, ki nosi kompozicijo. Bobnarja sta ves čas koncerta suvereno spremljala Deaconovo melodijsko vodenje občinstva skozi glasbeno doživetje. Kot že omenjeno pa je Deaconov koncert na listi »obvezno videti pred smrtjo« predvsem zaradi njegove interakcije z občinstvom, ki mora ves čas koncerta aktivno sodelovati in prispevati k dobremu vzdušju. Tako je dvorano v KUD-u večkrat razdelil na pol, pred občinstvo pa postavil vodji plemena, ki bi nas morala s svojimi gibi usmerjati, vsak svojo stran seveda. Ta poskus sicer ni najbolje uspel, saj je občinstvo kaj hitro začelo poplesavati  po svoje. Je pa zato veliko bolj uspel tunel, ko so morali edini v dvorani po Deacnovih besedah ostati glasbeniki in tisti, ki jim je vseeno in tako je tudi bilo, saj se je kača. oz tunel vil iz dvorane na dvorišče in spet nazaj. Kljub temu, da o razločnosti vokala in razumevanju besedil v KUD-u ne moremo govoriti ter da so ušesa po koncertu hudo bolela, je vseeno glasbeni performance bil korekten, nabit z energijo in čas je resnično švignil mimo. Deacon je za udeležence koncerta pripravil tudi mobilno aplikacijo, ki smo jo vključili pri skladbi True Trush z aktualne plošče America, ko so mobilni telefoni zažareli v različnih barvah in tako pripravili pravi mali lighshow. Vrhunec večera pa je nedvomno predstavljala zadnja skladba USA, ko so člani še enkrat uprizorili igro z ritmom, dinamiko, eksperimentiranjem z zvokom in ob koncu občinstvo ponovno pripeljali v ekstazo. Nedvomno dinamičen, energičen in dovršen koncert.

Katarina Trstenjak

 

Povezani članki: