Ceramic Dog – Your Turn

Ceramic Dog - Your Turn

2013, Northern Spy

Ne zadeti prave note – precej odklonilen odnos do glasbe, bi lahko rekli. Pa vendar je trditev stalna smernica, ki ji Marc Ribot sledi vse od začetka svojega glasbenega ustvarjanja. Multifunkcionalen glasbenik, ki je v svoji glasbeni karieri sodeloval s Tomom Waitsom, Elvisom Costellom, Johnom Zornom, … in veliko časa posvečal raziskovanju avtohtone glasbe različnih kultur, je kljub poskusom v srčiki ostajal zvest jazzu. Prepoznaven karakter, ki je vse prej kot predvidljiv.

Zdi se kot da Ribot živi na dveh polih. Kontrast mu dobro služi tako pri samostojnih projektih, po katerih ga večina pozna, kot pri tistih bolj avanturističnih podvigih, kjer izpolnjuje svoje rock ambicije. Od postave, ki ambicije udejanja in jo poleg Ribota sestavljata še obetavna glasbenika, basist Shahzad Ismaily in bobnar Ches Smith, bi sicer pričakovali bolj jazzovsko orientirano godbo. Pa je v veliko pogledih ravno nasprotno. Ceramic Dog zavzeto branijo svoj teritorij, hkrati pa agresivno širijo njegove meje.

Your Turn. Tako je naslov zadnjega albuma, ki ga je Marc Ribot izdal s svojima keramičnima kolegoma. Že vizualna podoba izdelka, ki v obliki igre križec in krogec pušča prostor za zadnjo potezo, jasno nagovarja, da avtor pričakuje odzivnost, ki pa v nobenem primeru ne more biti odločilna. Ceramic Dog so svoje že naredili in zmaga je pravzaprav na njihovi strani. Vse ostalo prepuščajo poslušalcu. Your Turn je ravno tako eklektičen in zvit kot njegov predhodnik, Party Intellectuals (2008), s katerim je Ribot želel predstaviti Ceramic Dog kot njegov prvi rock band. Atonalnost, disonanca in ekspresivnost delujejo vse prej kot neugodno, zasedba nepopolnosti podreja humorju. Paradirajo inštrumenti, ki v določenih trenutkih povsem nadvladajo vokalu. Cinizem ostaja forma njihovega mišljenja, vendar v njem niso niti malo arogantni. S priredbo popularne pesmi italijanskega laburističnega gibanja, Avanti Populo, se rogajo političnemu sistemu, posmehljiv skok v prihodnost distribucije glasbe pa izrazijo v pesmi Masters Of The Internet, ki je hkrati agresivna zareza v oklep instrumentalnih pesmi. Kot razlagajo na svoji internetni strani, z njo želijo zgolj opozoriti, da so ne nazadnje glasbeniki tisti, ki ustvarjajo glasbo in da je njihovo delo potrebno primerno vrednotiti. Le na tak način je mogoče ustvarjati svobodno kulturo. Ribot ima še vedno zelo dober smisel ohranjanja ravnovesja v svoji glasbi. Melodije občasno nadgrajujejo besedila, hiter tempo neopazno prekinjajo balade. Zanimiv je pristop k skladbi Take 5 Paula Desmonda, ki jo je leta 1959 prvi predstavil Dave Brubeck s svojim kvartetom, in je doživela že nemalo priredb. Ceramic Dog so ji dali samosvoj pečat. Namenoma je odigrana narobe, v prizanesljivem neredu pa zveni odlično.

Ribot, Smith in Ismaily so v svojem ustvarjanju inovativni in očitno je, da se v njegovem procesu neverjetno zabavajo. Njihove zamisli postajajo zanimivejše, ponudba pa v barvi in teksturi širša in bolj privlačna. Ceramic Dog so si pripravili odličen teren in upamo lahko, da ga bodo z vsem potencialom in entuziazmom, ki ga premorejo, znali dobro izkoristiti tudi v prihodnje.

Kaja Jezernik

P.S.: Album možno slišati v petek, 17. 5. 2013 ob 17. uri v oddaji Glasbena idilika na Radiu Marš

Povezani članki: