Matej Krajnc: Najprej Beatli, ženske in otroci / Lou Profa: Rokenrol

Matej Krajnc: Najprej Beatli, ženske in otroci / Lou Profa: Rokenrol

2013, KUD Lema /2013,  KUD Lema

Matej Krajnc se je leta 2006 ob sedemdesetletnici rojstva poklonil Royu Orbisonu, tokrat pa se je lotil sorodnega projekta. S pesniško zbirko Najprej Beatli, ženske in otroci se je odločil pokloniti skupini The Beatles, ki je pred natanko petdesetimi leti izdala svoji prvi dve veliki plošči, v marcu leta 1963 Please, Please Me in v novembru With The Beatles. Če ste morebiti pomislili, da gre za knjižno izdajo besedil pesmi, ki se nahajajo na omenjenih ploščah v slovenskem prevodu, ste se zmotili. Gre za povsem samostojne pesniške utrinke, ki so plod Matejevega avtorskega dela. Naslovljene so po pesmih z omenjenih plošč, tu pa se, vsaj kar se vsebine tiče, vzporednice končajo, čeravno je v njih analiziral, razlagal, razstavil in na novo sestavil izvirnike. Gre namreč za njegove interpretacije in asociacije, ki so se mu utrnile ob poslušanju. Ali pa jih je morebiti celo doživel. A komu mar. Iz njih veje velika mera humorja, ciničnosti, a tudi želja po umestitvi v tem svetu, ki umetnosti nikdar ne ceni dovolj. Vsebinsko se Matej nikakor ni omejeval z veliko mero domišljije, ki jo premore, isto pa lahko trdim tudi za vizualno podobo, čeprav le-ta ves čas z vso močjo sili nazaj k beatlom. Knjiga je v formatu male plošče, singlice, s kakršnimi je četverica tudi prodrla na lestvice, Matejeve podobe na naslovnici pa nam razkrivajo še en poklon tem štirim glasbenim veljakom. Tudi naslov pesniške zbirke razkriva parodijo, saj je vzet iz njihovega odgovora na vprašanje, ki so jim ga zastavili na eni izmed tiskovnih konferenc in s katerim so postali prvi, ki se novinarjem niso (več) obračali s strogim strahospoštovanjem. Koga najprej reševati in vzeti v rešilne čolne, če se (ponovno) prigodi tragedija, kakršna je bila potop Titanika? Najprej Beatle, ženske in otroke! Ah, Boys … Pretiravanje / je mati v pozni starosti. / Baje se iz takih reči / ne rodijo lepi otroci.

Druga pesniška zbirka, o kateri tokrat teče beseda, za katero prevod je poskrbel Matej Krajnc, pa so izbrane pesmi sodobnega hrvaškega pesnika in kantavtorja Lua Profe pod skupnim naslovom Rokenrol, ki so bile v izvirniku objavljene v pesniških zbirkah Žena anđeo – moja muza in Rege za moslavačke brege. Tudi ta je razdeljena na dva dela, pri čemer je prvi del posvečen tematiki ljubezni in v njih se v vsej veličini razkriva ženska kot nepresahljiv vir navdiha, hrepenenj, a tudi obupa in bolečine. Iz besed, s katerimi opeva ljubljeno, vejejo nežnost, mehkoba in želja po tem, da jo zaščiti in ji izpove svojo ljubezen. Skušam te / Naslikati z besedami / V svojih pesmih / Morda mi celo uspe / Bomo videli / Slikarji slikajo / S čopičem / Jaz pa ustvarjam slike / Z besedami / In bitja kot si ti / Ni lahko opisati / Skušam / Upam da mi bo uspelo (Skušam) Medtem pa je drugi del precej bolj kantavtorsko obarvan in posvečen satiri. Gre za humoreskne in vedre aforizme ter utrinke, ki ne ostajajo dolžni nikomur. V njih se skrivajo kritike sveta, v katerem živimo, pesniški obrati, besedne igre in marsikdaj že skoraj klišejske rime, ki pa vendarle niso same sebi namen, saj v skupnem seštevku dajejo smisel in sporočilo, ki veje iz obupa, a se ta pravega kantavtorja vendar nikdar ne polasti v celoti. Boli glava / Raste trava / Dež rosi / Dela ni / Zazrt sem v daljino / V pizdo materino / Morda dobim inspiracijo / Za boljšo modulacijo / Dan za dnem odhaja / Nič se ne dogaja / Kak pijanec pride mimo / In divji pes z verigo / Glava boli / Trnje se vzpenja / Isti drek / Se vsak dan menja (Boli glava) Mar niso vse dodatne besede povsem odveč?

Nina Novak

Povezani članki: