Amadou & Mariam – V temi se sliši bolje

Amadou & Mariam

Ljubljana / Cankarjev dom / Gallusova dvorana
14. 4. 2013

Mnogokrat ljubitelji glasbe, ki radi obiskujemo glasbene koncerte, negodujemo nad ponudbo le teh v Sloveniji. Tisti, ki med priljubljene glasbene zvrsti uvrščamo tudi glasbe sveta, nad ponudbo koncertov te zvrsti v Sloveniji nikakor ne moremo biti razočarani. Med drugim smo lahko letos v februarju prisluhnili priljubljeni portugalski skupini Deolinda, v mesecu maju pa bomo na 29. izvedbi festivala Druga godba lahko že tretjič na naših tleh videli slovito malijsko glasbenico Rokio Traore, ki pa ne bo edina izmed četice uveljavljenih, uspešnih ter svetovno prepoznavnih malijskih glasbenikov, ki se bodo letos ustavila naših tleh. V nedeljo zvečer smo lahko prisluhnili koncertu para  Amadou & Mariam.  

Na zadnjem koncertu sezone Glasbe sveta v Cankarjevem domu sta nastopila mednarodna uveljavljena malijska glasbenika, kitarist in pevec Amadou Bagayoko ter pevka Mariam Doumbia, ki sta s svojo skupino Eclipse predstavila glasbeno koncertni dogodek v popolni temi. V popolni temi zato, ker sta sama slepa ter želita, da občinstvo izkusi glasbo na način, kot jo doživljata sama, brez vizualnih motenj, le z enim izostrenim čutilom. V istoimenskem projektu Eclipse, ki so ga nam, po premierni izvedbi julija 2011 v Manchestru ter številnih gostovanjih, predstavili tudi na odru Cankarjevega doma, pripovedujeta življenjsko zgodbo skozi enajst pesmi iz njune dosedanje življenjske in glasbene poti. Dogajanje med posameznimi pesmimi s pripovedjo povezuje glas povezovalke, ki milo rečeno v slovenski izvedbi ni bil ravno prepričljiv, na trenutke celo moteč, zgodba pa je bila v slovenščino prilagojena malo preveč “pocukrano”. V spremljavi smo lahko slišali posnetke različnih zvokov, ki so sovpadali s pripovedjo, od kikirikanja petelina, prebujanja mestne ulice, do zvoka vozil in dogajanja na letališčih.

Amadou in Mariam sta se spoznala na Inštitutu za slepo mladino v Bamaku, kjer sta soustvarjala med drugim tudi v orkestru Eclipse – od tod tudi poimenovanje projekta. Kmalu sta postala nerazdružljiva, se kasneje poročila in 25 let kasneje še vedno ustvarjata glasbo, ki jo jima je v tem času uspelo ponesti širom sveta. Posnela sta osem albumov, zadnji iz preteklega leta in za grammy nagrado nominiran nosi naslov Folila, ter sodelovala na štirih kompilacijah. Če je Marima oslepela že v zgodnjem otroštvu, pri petih letih, se je Amadou to dogodilo deset let kasneje. Obema je skupno, da sta v glasbi začela iskati uteho, upanje, opolnomočenje in boljše življenje. Po potovanju in ustvarjanju v drugih državah Afrike ju je pot vodila v Francijo.

Ob izgubi čutila se preostali izostrijo. To smo lahko izkusili tudi obiskovalci nedeljskega koncerta, ki smo za obisk koncerta prejeli navodila, na katerih je bilo navedeno tudi, da se bo temperatura v dvorani spreminjala od 20 do 30 stopinj, deležni naj bi bili tudi raznolikih vonjav. Bistvenih temperaturnih in vonjavnih sprememb med koncertom ni bilo zaznati, pa tudi sam koncert ni bil v popolni temi, ker so se enkrat med koncertom, ne le pred zadnjo pesmijo, prižgale luči, kar je nekoliko pokvarilo izkušnjo poslušanja glasbe v temi. Če nekateri obglasbeni organizacijski dejavniki niso bili optimalni, pa tega nikakor ni mogoče trditi za sam glasbeni del koncerta. Dvojica je s skupino, ki jo sestavljajo še basist Yao Dembele, bobnar Yvo Abadi ter tolkalec Boubacar Dembele, kot gostje pa se na odru Gallusove dvorane pridružili še balafonist Ali KeitaMadou Diabate, ki igra koro – videli smo ga lahko že mesec dni nazaj na koncertu Acoustic Africa na Cankarjevih torkih -, klaviaturist Idrissa Soumaoro ter spremljevalna pevka Mamani Keita, svojo nalogo opravila odlično, navdušila občinstvo in upravičila sloves. Izpostaviti je potrebno udarno (rock) kitaro in bobne, ki sta narekovala ritem devetčlanski zasedbi, ki je v živahnejših afro rock ritmih preigravala pretežni del koncerta, le nekaj pesmi je bilo mirnejšega tempa. Glasnost zvoka je bila na višji jakostni lestvici, kot je običajno na koncertih, ali pa je bil to morda le občutek zaradi izostrenega slušnega čutila.

Ob zaključku enajstih pesmi, ko so bile na odru že prižgane luči, so se še enkrat vrnili na oder in ponovno odigrali eno izmed že izvedenih pesmi. Občinstvo, ki se je ob zadnjih nekaj pesmih tudi dvignilo na noge in poplesavalo, si je želelo daljši podaljšek, nekateri so to izražali tudi z glasnim vzklikanjem. Dodatnega podaljška nismo dočakali, smo pa – vsaj nekateri – odšli z namero, da bomo sem ter tja glasbo poslušali v temačnejši osvetlitvi. V temi se resnično sliši bolje.

Polona Černič

 

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.
Značke: