Whoa, Nelly!

Nelly Furtado

Ljubljana / Hala Tivoli
14. 3. 2013 

Koncertnemu seznamu tujih izvajalcev, ki so prvič obiskali Slovenijo, se je pretekli četrtek pridružila svetovno znana pevka kanadskega rodu Nelly Furtado. Ljubljansko publiko je razvajala v okviru svoje turneje The Spirit Indestructible, s katero se mudi po Evropi. Pričakovanja od koncerta in nje same kot vokalistke so bila velika. Ne le zato, ker se poigrava s toliko glasbenimi stili in smo se zato obetali pravo mešanico različnih žanrov, temveč zato, ker je z zavidljivim številom nagrad okronana glasbenica trenutno vroče ime na sceni.

Furtadova je, po pričakovanjih, svoj krstni slovenski nastop pričela z naslovno pesmijo zadnjega albuma The Spirit Indestructible ter nadaljevala z Waiting for the Night z aktualne plošče. Ker so med njenimi zvestimi poslušalci še bolj kot najnovejše stvaritve izpod njenih prstov znani njeni hiti starejšega datuma, so večjo evforijo povzročile Say it Right, Manos al Aire (kjer roke obiskovalcev seveda niso manjkale), Powerless (Say What You Want) in Try. Ker je Nelly znana po kar nekaj glasbenih sodelovanjih, je občinstvo presenetila z duetom v živo s kanadskim izvajalcem Dylanom Murryjem, s katerim sta glasove združila v Be Ok. Zagotovo najbolj pričakovana pesem večera I’m Like Bird, ki jo je z albumom Whoa, Nelly daljnega leta 2000 tudi izstrelila med svetovne zvezde, je med občinstvom požela slišno odobravanje. Športni navdušenci, predvsem hokejski (ni slučaj, da je bila njena slačilnica na večer koncerta ravno zraven tiste, kjer so se preoblačili hokejisti!), kamor se šteje tudi sama, pa so med svoje favorite zagotovo dodali še uradno himno evropskega nogometnega prvenstva na Portugalskem. Força pa je bila, žal, le ena izmed dveh neangleških melodij, ki smo jo iz njenih ust slišali v tivolski dvorani. Glede na to, da se je v preteklosti precej poigravala tudi s španskim jezikom in  leta 2009 celo izdala album Mi Plan, ki je bil v celoti španski, smo morda na tihem upali za še kakšno izmed na tej plošči zapisanih skladb. Ko je hitela iz pesmi v pesem, jih je kar nekaj zvenelo drugače od originala. Turn off the Light je preoblekla v povsem rokerski videz, High Life je začinila z raperskim vložkom, Big Hoops (Bigger The Better) je začinila s seksi norenjem, rumenim perjem okrog vratu in plesnimi gibi. Res, pravi kameleon!

Simpatična pevka ves čas ni pozabila na koketiranje, pozdravljanje in seveda manjkala ni niti (za)hvala v slovenskem jeziku, ki ji je dodala še nekaj dodatnih točk za trud. Glasbeno poslastico je zaključila z uspešnico Maneater. Škoda, da njen hit »turn off the light« ni učinkoval na luči, ki so se prižgale takoj po koncu in publiki niso dale možnosti Nelly ponovno priklicati nazaj na oder. Simpatična gospodična, ki zagotovo zasluži naziv ene boljših svetovnih pevk je v svojem uro in pol dolgem koncertu dokazala, da je profesionalka in njen nastop zagotovo vreden ogleda. Kratko, a sladko!

Tekst: Nina Jenko
Foto: Bojan Okorn 

Povezani članki:

Značke: