The Killers – Battle Born

The Killers – Battle Born

2012, Island records / Universal Music Slovenia

Ameriška zasedba The Killers iz Las Vegasa je lani septembra izdala svoj četrti album, ki ga je poimenovala po svojem domačem studiu Battle Born. Pritisk pri izdelavi albuma po štirih letih (leta 2008 je izšel album Day & Age, ki je dal velik hit Human) je bil pri ljubljencih glasbenih kritikov in skupini, ki ji je uspelo tako doma v Ameriki kot v Britaniji, velik. Zasedba, ki se je leta 2010 odločila za počitek, ni povsem mirovala. Pevec Brandon Flowers in basist Mark Stoermer sta vmes izdala solo albuma. Fantje so dejali, da so pri skladbi Runaways začutili, da gre album v pravo smer in ravno ta skladba je bila izbrana za prvi singel plošče. Flowersov vokal še vedno ostaja glavni »trademark« Killersov, in komad Runaways vam je najbrž  že pošteno sedel v ušesa, sploh Flowersovo zavijanje »we can not wait untill tomorow« in polna produkcija.

Na plošči najdemo 12 pesmi, ki poslušalca nekako popeljejo po ljubezenskih stranpoteh, sreči, veselju, žalosti, razmišljanju o trenutku življenja … Zdi se, kot da sedimo v avtomobilu in se vozimo ne celoletni pustolovščini skozi prostrano ameriško pokrajino in da so Killersi vse zgodbe, ki so se nam zgodile na poti, uglasbili. Kritiki so ploščo precej dobro sprejeli, nekateri so jo uvrstili tudi med najboljše izdelke lanskega leta in imajo  Killerse za zastavonoše današnjega rocka. A roko na srce, trenutno se na sceni najde veliko bolj inovativnih, svežih rockerskih zasedb, ki si zaslužijo tak naziv. Killersi si sicer ostajajo zvesti v tem svojem pop-rocku obloženem z elektronskimi klaviaturami, najdemo celo zborovske backvokale in v skladbi A Matter of Time se nam zdi, kot da poslušamo backvokale zasedbe Bon Jovi iz osemdesetih. Mnogi slišijo v njihovi glasbi Springsteena in U2, predvsem razločni stavki Flowersa v refrenih (npr. »I am runing out of time«) nakazujejo podobnost z Bonom, glasbeno pa se ta podobnost najde v vedno bolj popovskih komadih in ustvarjanju umirjenega vzdušja.

Nekako se najbolj v spomin vtisnejo skladbe Runaways, Miss Atomic Bomb in Flesh and Bone, ki so vse nekoliko bolj žive od preostalih. Battle Born je sicer odlično sproducirana plošča, kjer se meša veliko različnih efektov, glasbil, a bi ji lahko očitali pomanjkanje svežine, ostrine. Nedvomno pa ostaja prepoznavno Killerska, in če vas je zasedba do sedaj uspela prepričati, vam bo všeč tudi njihova zadnja plošča, če pa ste bili do njih nekako mlačni oz. indifernetni, vas bo take pustilo tudi poslušanje te plošče. Čisto ok, a noben presežek.

Katarina Trstenjak

Povezani članki: