Nikar na koncert Happy Ol’McWeasel!

Happy Ol'McWeasel

Ljubljana / Gala hala
13. 3. 2013

Če se ob vsesplošnih “moshpitih” bojite za svoje življenje, če vam postane tesno pri srcu ob opitih živahnih dekletih oz. fantih, če se vam gnusi ideja, da boste v urici in pol s pivom politi večkrat kot čevapčiči na žaru, potem NIKAR na koncert Happy Ol’McWeasel! Vsi tisti, ki pa smo pripravljeni zavoljo dobre zabave potrpeti tudi kakšen madež na obleki in modrico ali dve, pa smo na svoj račun prišli v Gali Hali na Metelkovi, kjer je potekal koncert ob premieri videospota štajerskih veselih McPodlasic.

Večer so otvorili celjski Multiball, ki so s suvereno izvedbo njihovega punk rock repertoarja ogreli že tako odlično razpoloženo publiko. Sledil je krajši tehnični premor, ki ga je z napovedjo premiernega predvajanja spota za pesem Good Deeds prekinil karizmatični Happy Ol’McWeasel pevec Gregor. Videospot je napovedal krajši trailer z “making of” posnetki in glede na (pre)majhen in (pre)slabo osvetljen greenscreene “uporabljen” na snemanju so bila moja pričakovanja precej skromna. Spot se je pričel in minilo je kar nekaj kadrov, preden sem ugotovil, da je to kar gledam, že uradni videospot (ko si ga boste pogledali, vam bo postalo jasno zakaj). Na začetku sem video opazoval precej nenavdušeno, vendar se je z razvojem zgodbe odkrila poanta, ki me je sprva presenetila, na koncu pa z izvirnimi “matrica” posnetki tudi navdušila. Nedvomno inovativen videospot vreden ogleda ali dveh!

Ne več kot sekundo po koncu premiernega predvajanja so na oder udarno in pompozno pridivjali Happy Ol’McWeasel in sprožili evforijo, ki jo Gala Hala ne doživi vsak dan. Band sem do sedaj gledal le na večjih odrih in nikoli me niso pustili ravnodušnega, to kar sem videl dotični večer, pa je premaknilo moje meje dojemanja pojma “divji žur”. Izjemna karizma in nalezljiva energija je z odra špricala med noro publiko, kateri živahnost ni popustila od začetka do konca koncerta. Band nas je popeljal skozi njihov debitantski in zaenkrat edini album No Offence, zaigrali pa so tudi nekaj priredb, ki so norijo privedle do vrhunca. Zavoljo energičnosti na majhnem odru je sama tehnična izvedba na čase malo zaškripala, vendar se s tem ni obremenjeval praktično nihče. Če je žur, naj bo žur za vse, sicer pa je razumljivo, da je težko vzdrževati tehnično brezhibnost izvedbe, če v določenih trenutkih pol publike stoji na odru in divje skače v množico (včasih pa tudi mimo nje).

Med koncertom smo se še družno poklonili bobnarju Marku Soršaku (Elvis Jackson) in mu zapeli rojstnodnevni napev, on pa nam je vrnil uslugo z odlično odbobnanim hitom Hairy Grizzly. Pravi mojstri oder vedno zapustijo takrat, ko si jih publika najbolj želi, in HOl’McW so odšli prav takrat. Sam sem pričakoval še bis z vsaj dvema skladbama, ki pa jih bom moral očitno slišati na naslednjem koncertu … in prav je tako! Očitno je, da Slovenci ne glede na vse, ob zvokih harmonike in njej sorodnih inštrumentov, preprosto ne moremo iz svoje kože in McWeasli s svojo punk različico irske narodno-zabavne glasbe to dejstvo odlično izkoriščajo. Na čase sem dobil občutek, da bi le redko kdo pogrešal zvok distorzirane električne kitare, ki je ta večer sicer predstavljala zelo majhen odstotek celotne zvočne slike sicer odlično zvenečega ansambla Happy Ol’McWeasel.

Text: Matej Sušnik
Foto: Max Petač

Povezani članki: