The Raveonettes na temačno valentinovo

The Raveonettes

Ljubljana / Kino Šiška
14. 2. 2013

Na temačen valentinov dan so v Centru urbane kulture Kino Šiška nastopili The Raveonettes, ki so trenutno na evropski turneji, in Škuc Buba ter Kino Šiška sta se v skupni organizaciji z izbiro skupine spet izkazala.

Danski duo, ki živi in deluje tudi v ZDA,  je v Ljubljano prispel naravnost iz Budimpešte. Za ogrevanje pred nastopom The Raveonettes je bila zadolžena Nina Romić, ki je nastopila okrepljena s klaviaturistom – ta je občasno vzel v roke tudi harmoniko – basistom in spremljevalno pevko. Romićeva je v zelo intimnem vzdušju predstavila zasanjan ter na momente psihedeličen folk. Jasno je bilo tudi, da Nina svoje korenine vleče iz godb kantavtorjev tipa Bob Dylan. Poslušalstvo jo je zelo kultivirano poslušalo, večina je zasedla stopnice v Katedrali. Glasbenica je predstavila skladbe z dveh svojih albumov, svoj nastop pa je zaključila sama na odru s klasično ponarodelo hrvaško skladbo Ljubav se ne trži, ki jo je že pred mnogimi leti v rock verziji obdelala skupina Vještice, potem pa tudi Darko Rundek. Kot pravi Nina v zadnji pesmi, če je ljubezen prava, jo iz srca ne spere niti Mura niti Drava … Zelo primerno za ta dan. Zagrebčanka je na zelo miren način ogrela oder za glavne zvezde večera.

Protagonista večera Sune Rose Wagner ter Sharin Foo sta na oder podprta z bobnarjem stopila točno po urniku, kot je bilo najavljeno. The Raveonettes sta prve komade izvedla ob zelo temačni in skoraj že hipnotični razsvetljavi, kar pa je le pripomoglo k izraznosti skladb. Jasno je bilo, da tu po koncertu na valentinovo ne bo govora o sladkih občutkih, ampak o zelo privlačnih temačnih emocijah, ki znajo biti velikokrat celo bolj zanimive. Prvi del koncerta je postregel  z novimi komadi z zadnjega albuma Observator. Odličen zvok, ki pa je imel na momente izdatno podporo v posnetih matricah, se je odlično stapljal v njuno celotno podobo na odru. Že način, kako sta stala na odru in menjavala inštrumente med komadi, jima je dajal nek videz “nezainteresiranosti”, ki pa je deloval zelo kul. Zelo malo komunikacije s poslušalstvom in skoraj nobenega nasmeška s strani moškega dela zasedbe. Drugi del koncerta, ki je bil obenem tudi bolj živahen in je oživel lepo zapolnjeno Katedralo, se je začel z Love in the Trashcan. Poslušalstvo je dobilo komade z začetkov njune skupne poti. Attack of the Ghost RidersThat Great Love Sound in ostale so poslušalstvu ponudile tudi zabavo, saj naenkrat ni več bilo videti umirjenih in globoko zamišljenih intelektualcev, ampak občinstvo, ki se zabava. Po prvem odhodu z odra sta se vrnila le enkrat ter koncert zaključila s komadoma Heart of Stone ter Cops on our Tail. Po poldrugi uri je bilo koncerta in temačnega vzdušja, ki sta nam ga The Raveonettes proizvajala s svojim hipnotičnim retro zvokom basov in kitar, konec.

Depresija, za katero naj bi trpel Sun Rose (moški del zasedbe), je lahko tudi sladka, še posebej če živiš v Los Angelesu in se ukvarjaš s surfanjem. Skandinavski karakter, zalit s kalifornijskimi valovi, povzroča natančno to, kar smo imeli priložnosti slišati na četrtkov valentinov dan v Šiški. Škoda le, da ti valovi niso trajali malce dlje.

Tekst & foto: Vladimir Petković

Povezani članki:

Značke: