Še na mnoga leta, »fotr«!

Umek

Umekova 20.obletnica ustvarjanja, Ambasada Gavioli/Izola, 08. februar 2013, vstopnina: predprodaja od 20 EUR do 30 EUR, vzdušje: včasih enostavno ni besed…

Dvajset let! Naše največje ime elektronike ustvarja že celih 20 let, kar pomeni, da je njegov vzdevek »fotr« še kako na mestu in ni mogel izbrati boljše lokacije za proslavljanje ter simbolično tudi ne boljšega datuma. Na dan slovenske kulture smo odromali v hram elektronike in se predali čist ekstazi.

Tudi spremljevalna ekipa je bila več kot na mestu. Veztax, Bizzy in Sharkastique trio fantje so bili navsezadnje s »fotrom« na sceni vsa ta leta in ni bilo boljše popotnice v popolnost, ki nam je ponudil kulturni praznik v izolski lepotici. Od trenutka, ko smo prestopili prag pa vse do zadnjega ritma smo se vrnili v čas, ko smo v prvih vrstah Ambasade in celjskih hal skakali, noreli in nemalokrat jokali od sreče ob vsem, s čemer nam je postregel »fotr« in ekipa. Tudi to noč ni bilo nič drugače. Veztax in Bizzy sta nas povsem razgrela s svojima značilnima slogoma in ko je za mešalko stopil Umek, je seveda vse završalo. Od prve do zadnje minute smo bili deležni popolnosti. Postregel nam je s svojo retrospektivo ter z vsem, kar nas nikakor ne pusti ravnodušnih. Na plesišču smo dali vse od sebe – kot bi bili spet 16. Sploh se ne da opisati vsega, kar smo slišali in pojasniti občutkov! Celo tisti, ki so »zlata leta« zamudili, so v hipu razumeli zakaj imajo tak učinek. Umek v vseh teh letih, ko je raziskoval in poskušal tudi žanre, ki nam niso bili tako blizu, v svojem bistvu ostal zvest sebi in še vedno od njega dobimo tehnično popolnost. Ostal je občutek za publiko in distanca, ki je bila včasih značilna zanj, je to noč postala zabrisana. Bil je »fotr« in »fotr« bo ostal.

Tokrat smo se na ekspedicijo odpravili družba »starih rajverjev«, da je bilo obujanje spominov še bolj pristno in na plesišču je bilo veliko znanih obrazov, ki jih sicer na elektronskih dogodkih vidimo redkeje. Debata je nanesla na to, da smo mi prav posebna generacija in da bomo družinska nedeljska kosila kuhali ob Umekovem Lanicorju in Gatextu na podoben način, kot naši starši sedaj to počnejo ob Avsenikovi Golici ali Zbog jedne divne crne žene Miša Kovača. Sentiment bo podoben, zgražanje otrok pa najbrž prav tako.

Ambasado je tokrat prepravila pisana druščina tistih, ki so bili z Umekom res od začetka pa vse do mladeži, ki se ne more upreti privlačnosti dobrega Oldies Goldies techna, smo dihali kot eno. Bila je razprodana in polna, a nikakor ni pokala po šivih in rajanje je potekalo v povsem vzdržnih pogojih. Po nekaj letih zanemarjanja in težav, je tudi Ambasada spet takšna, kot smo jo imeli najraje. Upamo samo, da ne bo trajalo naslednjih 20 let, da se ekipa vrne v Gavioli, saj si brez težav lahko predstavljamo vsaj en tak dogodek letno in  že zdaj vnaprej potrjujemo udeležbo.

Čeprav se zdi, da so zlata leta mimo, temu nikakor ni tako, kar dokazuje tudi Umekova tedenska radijska oddaja Behind the iron curtain, ki navdušuje na podoben način, kot njegov petkov set. Za Umekom je sicer 20 let, ampak nekako se zdi, da je to vseeno šele začetek in če bo šlo tako naprej, smo s »fotrom«… še na mnoga leta!

Tekst: Barbara P.

 

Povezani članki:

Značke: