Malia – Black Orchid

Malia - Black Orchid

2012, Import

Četrta studijska plošča britansko-malavijske jazzovske vokalistke Malie je posvečena njeni glasbeni vzornici Nini Simone in ta nam že pri prvem poslušanja dokaj jasno naznani, da nima kaj dosti stičnih točk s predhodnico Young Bones, ki je bila obogatena s plesno jazzovsko, šansonjersko in drugo glasbo.

Black Orchid prinaša interpretacije trinajstih pesmi Nine Simone, gonilne sile, ob kateri je Malia odraščala in kalila svoje glasbene sposobnosti. Gre za pesmi, ki jo spremljajo že leta in leta, zato jih je s svojimi izkušnjami postopoma dograjevala. In morda so prav iz tega razloga tako verodostojne. Ker so čakale na trenutek, ko jih bo zmožna interpretirati dovolj suvereno. K temu zagotovo pripomore tudi njen hrapav, temačen glas in zrelost ter razumevanje pesmi, ki prihajata iz njenih globin. Zato ne gre le za poustvarjanje, temveč za izjemno individualni pristop, ki je grajen na spajanju dveh svetov. Na poeziji in glasbi, na toplini in brutalni iskrenosti.

Vse skladbe temeljijo na minimalizmu, nanje pa so pripete jasne interpretacije, ki jih interpretira po svoje, na novo in jim s tem daje vnovično življenje. A ne le v smislu nadaljevanja. Bolj v smislu začetka. Tako My Baby Just Cares For Me, ki jo povečini poznamo v swing različici, komajda prepoznamo. Tokrat je pesem dobila baladno preobleko s katero se čas dobesedno ustavi. In nič drugače ni z večino pesmi na plošči. Maliin glas je močan in v službi pripovedovanja, glasbena spremljava pa je tako okleščena, da včasih celo ne vemo, čemu prisluhniti. Dinamika izostaja, vendar hkrati prav ta ustvarja napetost in pričakovanje. Tistega, česar ni in ne bo. Baltimore v tem dobesedno briljira. Ne izstopata niti Feeling Good in Marriage Is For Old Folks pri katerih res ne veš ali gre za glasbo ali za zvočno sliko. Ali morebiti celo za skupek zvokov, ki izhajajo iz otroškega muziciranja, a zato ne zveni nič manj resno.

Čeprav skrivoma, v središču ves čas ostaja rasna diskriminacija, ki dobi poudarek v Four Woman, v kateri so izpričane izkušnje temnopoltih žensk v svetu, kjer prevladujejo belci. Ena bolj melodičnih in bolj klasično zasnovanih pesmi, čeprav še vedno v strogih okvirih minimalizma, pa je I Love You Porgy. Morda še kakšna, a večjih odstopanj resda ni. Plošča bi lahko utonila v pozabo, saj je manj zanimiva kot njene predhodnice, vendar svoj smisel dobi prav z razumevanjem osebnih pevkinih motivov za njen nastanek. Ne gre le za poklon, ki ga s tem daje svoji vzornici. Gre za melanholijo (minevanja), za dramatičnost (življenja), za krhkost (človeka) …

Nina Novak


Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.