James Blood Ulmer v Ljubljani

Ljubljana/Gala hala
26. 1. 2013

Jazz ali glasba, ki jo mnogi radi poimenujejo ameriška klasična, je na začetku bila glasba za ples. Kmalu so plesni temelji v ozadju zbledeli, ključni element pa je postala improvizacija. Z razvojem se je jazz razdelil na mnogo različnih pod stilov, eden izmed mnogih je bil free jazz, ki je predstavljal radikalen odmik od temeljnih osnov in je glasbenikom puščal veliko svobode. Prvi, ki je free jazz predstavil new yorškemu občinstvu, je bil saksofonist Ornette Coleman. In ravno on je bil tisti, ki je v veliki meri zaznamoval glasbeni razvoj enega bolj inovativnih free jazz kitaristov, Jamesa Blood Ulmerja, ki je v soboto nastopil v Gali hali na Metelkovi.

James Blood Ulmer je v Sloveniji prvič nastopil aprila 1993, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Takrat si je oder delil z basistom Jamaaladeenom Tacumo in bobnarjem Shannonom Jacksonom. V soboto smo ga slišali v postavi zasedbe Odyssey, ki jo sestavljajo Queen Esther, vokal, Charles Burnham, violina, Warren Benbow, bobni in James Blood Ulmer, vokal in kitara. Gre za samosvojo in drzno kombinacijo glasbil, ki tako na izdelku (»Odyssey«, 1984) kot v živo pomeni omehčanje zvoka. Žrtvovanje avanturističnih nagnjenj za to ni potrebno.

Ulmerjeva kitara je vedno bila meso ansambla, v soboto pa se je zdelo, da sicer pomeni pomembno izhodišče, v osnovi pa predstavlja zgolj vezni člen, ki v določenih momentih povezuje na trenutke razdrobljeno in razglašeno glasbeno linijo, s spretno manipulacijo pa nadzoruje dogajanje na odru. Ulmer je bil sposoben zajeti dele zvoka basa, vlogo nosilca protiuteži solo kitari pa je prevzel Burnham. Oba imata afiniteto za čustveno izraznost Delta bluesa. Nekaj njegovih lepot sta uspela prikazati tudi v Gali hali. Glasbeniki so različne glasbene stile spravili v smiselno kohezivno enoto, ki je zabrisala črto, ki ločuje najbolj eksperimentalne glasbene oblike. Teme gradijo počasi, jih smiselno pretvorijo ter jih vračajo neposredno. Bistveni del pri njihovem posredovanju sta bobnar in violinist, ki v glasbenem smislu izstopata in igrata pomemben člen v obdobjih, ko energija na odru pade. To se žal ni zgodilo malokrat. Queen Esther je odlična vokalistka z lepo harmonično natančnostjo in velikim občutkom, njena spremljava je dobrodošla, vendar obrazna izraznost, ki razkriva njeno splošno razpoloženje, ne prikaže ravno dive, ki bi v svoji vlogi sicer lahko kraljevala na odru. Ulmer, ki bo 2. februarja dopolnil 71 let, koncerta ni več sposoben odigrati stoje. Tudi dodatek je vključil v redni del in po koncu nastopa na odru obsedel še nekaj časa.

Zasedba Odyssey igra glasbeno zgodbo, ki, v stalnem ritmu bobna, pomeni bogat pogovor med kitaro in violino. Vendar luknje v njem žal na konec hitro lahko postavijo vprašaj, ki pomeni dvom o nedotakljivosti glasbene vitalnosti nastopajočega.

Kaja Jezernik

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.