I like my coffee with extra Shuggah!

Meshuggah

Dunaj / Arena
7. 12. 2012

Še preden smo se odpravili na Dunaj,  da bi dobili svojo dozo peklensko grenko/sladkega Shuggah, smo si grizli nohte, ker so prevozi eden za drugim odpovedovali. Itak, svinjsko drag bencin, pa še vreme je grozilo. Ampak v zadnjem momentu so nas rešili Celjani in pot v pekel se je začela. Čas je bil za ekstremne prog/djent Švede Meshuggah. Kot predvozači so bili napovedani švedski mladunci C. B. Murdoc in Poljaki Decapitated. Pri čemer se je slišalo malo godrnjanja, zakaj le-ti, kajti za ameriško turnejo so napovedani njami progresivci Animals As Leaders ter intrigantni Intronaut. Ampak to je Amerika …

C. B. Murdoc, kaj naj rečem o njih, ampak ko sem zasledila naslednje: “This band was recommended by Tomas Haake of Meshuggah, in the Koloss web chat”, se je zastriglo z ušesi. A kar je bilo na koncertu slišano, ni bilo ravno ulala. Zelo, zelo se jim pozna, da so še mladi in jim manjka kilometrine. Vse, kar je prišlo do nas, je bil nekakšen trušč, občutek, da sedim na razmajanem stolu in ne vem, katera noga je še stabilna. Bobni so šli po svoje, vokal tečnobno neubran (baje je bil pevec tudi veselo nasekan), klaviature pa so bile na splošno še najbolj čuden delež v tej mini zmešnjavi. A vseeno, če bodo pobje trdo vadili, se utrjevali na odru, bodo svojo post-trash-death metal muziko ujahali oz. zdresirali.

Za Decapitated lahko počasi že rečemo, da so staroste na glasbeni death metal sceni, že vse od sredine devetdesetih hrumijo po odrih, ter kljub grdi prometni nesreči s smrtnim izidom niso pokopali samega sebe in so v čast umrlim v bendu nadaljevali (Vogg, kitarist je takrat izjavil: “It has been the hardest thing for me to move on without Vitek by my side, but he would have wanted me to continue with the band.”). Poljaki, ki jih lahko uvrščamo med očake v death metalu, pa so bili popolnoma druga zgodba. Na odru so zahrumeli, folku se je strgalo in velik val hrumeče, tehnično izpiljene godbe je zarohnel – predstavili so zadnji album Carnival is Forever ter dodali še nekaj starih biserov (Spheres of Madness, Day 69). Zadovoljivo, jako.

Nato pa je prišel moment, ko smo postali rahlo napeti, živčni, v pričakovanju. A bo ali ne bo. Shuggah čas se je približeval. Bend, ki ima v vsakem stavku dodano besedo ekstremno – ekstremna glasba, ekstremen bend in ekstremno nefotogeničen, ali pa preveč fotogeničen pevec, katere obrazne grimase bi še hudiča pregnale nazaj v peklo pogube. Če je verjeti wikipediji, že samo ime Meshuggah pomeni “nor” in na to smo upali. Nazaj na večer … dvorana se je zgostila, padla je tema in zadonel je Obsidian intro. Za trenutek smo obstali, nato pa podivjali, masiven začetek, ki je napovedal izjemno noč. Skozi celoten set nam bend ni pustil dihati, iz zvočnikov je hrumelo, a zvok ni bil zamazan, kristalno čist in neobrzdan je vel v naše bobniče. Doživeli smo lep sprehod preko zadnjega albuma Koloss, dobili cukre z albumov obZen, Nothing, Catch Thirtythree, Chaosphere in Destroy Erase Improve. Vse to je bilo podprto s skoraj brezhibno izvedbo, ne moremo pa niti mimo lučkarja, ki je zadel vsako noto in nam tako še dodatno tetoviral v možgane vsak glasbeni impulz. “I want to headbang to Meshuggah, don’t know how” je meme, ki se zadnje čase veliko pojavlja naokoli in kateremu se prikimava – kako le migati na takšno glasbo. No, ta večer je dokazal drugače, četudi nas je metalo iz ritma, kajti ritmika je jebeno nepredvidljiva, se mi nismo dali, vratovi so trpeli in rezultati so bili boleči. Skoraj do te točke, ko si že želiš konca, a Meshuggah je rekla fuck off, še nismo končali z vami in nam tako skupaj navrgli za cca. uro in štirideset materiala. Bilo je epopejsko, nepozabno, sladko, boleče, delirijsko, ma da te srat prime dobro!

Meshuggah setlista:
Obsidian
Demiurge
Pravus
Combustion
Glints Collide
Lethargica
Do Not Look Down
The Hurt That Finds You First
Mind’s Mirrors
In Death – Is Life
In Death – Is Death
Bleed
New Millennium Cyanide Christ
I Am Colossus
Rational Gaze

Future Breed Machine
Dancers to a Discordant System
The Last Vigil 

Tekst in foto: Branka Resnik

Meshuggah – Obsidian/ Demiurge

Povezani članki: