Zana Messia and The Balkan Soul Orchestra – Balkan Soul

Zana Messia And The Balkan Soul Orchestra – Balkan Soul

2012, Zana Messia Music 

Zana Messia, rojena v Mostarju, je svoj talent dolga leta kalila na Švedskem pod budnim očesom Sandyja Garricka, jazz pianista, skladatelja in vodjo gospel zbora. Pri petnajstih letih je posnela svojo prvo ploščo Gotta Stop, leta kasneje pa se je vrnila v svoj rojstni kraj in nepričakovano ostala dlje, kot je nameravala. Nekajkrat je tako v Mostarju kot v Zagrebu poskusila ustanoviti skupino, katera bi pod njenim vodstvom ustvarjala zvok, kakršnega si je zamišljala, a ji nikoli ni uspelo. Pred nekaj leti pa se je odločila oditi v Ameriko, konkretneje v Los Angeles, kjer je že kmalu dobila priložnost sodelovati pri filmu The Lightkeepers, njena pesem If You’re Wondering, ki se nahaja tudi na plošči, pa je bila nominirana za oskarja. Ta uspeh ji je omogočil, da ostane; odločila se je za študij etnomuzikologije in kmalu spoznala glasbenike, s katerimi je uresničila svojo dolgoletno željo ter ustanovila The Balkan Soul Orchestra.

Plošča Balkan Soul je rezultat njihovega skupnega muziciranja in čeprav so mnoge skladbe nastale že leta pred Zaninim odhodom v Ameriko, so šele zdaj zaživele v podobi, v kakršni so v njej živele že od samega začetka, a vse dotlej ni imela dovolj znanja in/ali sodelavcev, ki bi ta zvok znali pretvoriti v konkretne skladbe. Kot že sam naslov pove, gre za soul, ki je zasnovan na tradiciji balkanske glasbe. A v njemu zasledimo tudi elemente afro-kubanske glasbe (On The Radio), latinsko-jazzovske glasbe in tanga (Palm Tree Leaves), starega swinga (I’ve Seen Him Before), romske glasbe v priredbi njihove tradicionalne pesmi (Djelem Djelem), folka (If You’re Wondering) … Skupek vseh teh vplivov je poimenovala balkanski soul, z njim pa namerava nadaljevati tudi v prihodnje ter dosedanjim avtorskim skladbam dodati nove ter na ta način tudi drugim glasbenikom ponuditi smernice za to novo zvrst, čeprav se termin že zdaj uporablja in se vse bolj utrjuje.

Instrumentalne vložke, ki izhajajo iz romske glasbe, ki je tudi ena prvih, s katerimi se je spoznala v otroštvu, lahko najdemo v skorajda vsaki skladbi, na romsko glasbo pa aludira tudi že sama naslovnica z ilustracijami Michaela Pukaca, za katero je zaslužna Siva Kumar. Zanin glas je čist in močan ter vešče ostaja v ospredju kljub zelo polni glasbeni podlagi, ki si jo v več momentih deli s posameznimi instrument(alist)i. Med njimi je vredno omeniti legendarnega jazz glasbenika Harveya Masona, ki je zaslužen tudi za produkcijo plošče, multi instrumentalista (tuba, pozavna, viola, violina, trobenta) Dana Weinsteina, kitarista Almerja Imamovica, ki prav tako kot Zana v glasbo vnaša balkanske elemente, ter tenor saksofonista Jamesa Brandona Lewisa, ki skladbam daje mehkobo in toplino.

Kljub temu, da gre za njene avtorske skladbe, ki jih je napisala na podlagi lastnih izkušenj in govorijo o ljubezni, izgubi ter rasti, a tudi o odpuščanju in navdihu, bi brez vseh sodelujočih plošča ne zvenela tako zrelo in suvereno. Ker prihajajo iz različnih koncev sveta in so posledično odraščali z različnimi vplivi, hkrati pa so vrhunski glasbeniki, ki so svoj talent razvijali leta, so znali zapletene ritme, na katerih temelji balkanska glasba, vstaviti v okvire plesnega in spevnega soula. Čuti se, da je vsak prispeval del svojih izkušenj in želja ter jih spojil in prepletel z Zaninimi, rezultat tega tkanja pa so skladbe, s katerimi se je Zana izkazala ne le vokalno, temveč tudi avtorsko. So skladbe, ki gredo s svojo polnostjo zvoka v globine, zaradi širokega spektra vplivov pa bi balkanski soul (ki bo v prihodnjih letih brez dvoma utrdil svoje korenine tudi v glasbeni terminologiji) lahko označili za brezprostornega in brezčasnega.

Nina Novak

Povezani članki:

  • Ni povezanih člankov.