Mark Knopfler – Privateering

Mark Knopfler – Privateering

2012, Mercury / Universal Music Slovenia

Kaj lahko stori še avtor, ki ima za sabo ultra uspešno glasbeno kariero z megalomanskimi Dire Straits in hiti, kot so Sultans Of Swing, Romeo & Juliet, Money For Nothing, So Far Away …, vrsto odlične filmske glasbe in več kot uspešno solo kariero? To vprašanje verjetno bega marsikaterega avtorja, ki na glasbeni sceni deluje trideset, štirideset let. Čisto logično je, da se avtorski potencial in mladostniški zagon z leti izpoje. In vzdrževanje popularnosti naprej je hudičev posel.

Mark Knopfler sodi med tiste glasbenike, ki si je v vseh teh letih delovanja ustvaril status zaupanja vrednega avtorja, ki verjetno ni sposoben izdati res slabega albuma. Njegova solo kariera se sicer po popularnosti ne more primerjati s kariero Dire Straits, tega se dobro zaveda tudi Mark. Sodi med tiste glasbenike, ki vso pozornost posveča pesmi in ne toliko tehnični dovršenosti in virtuoznosti izvedbe. In takšen pristop h glasbi mu prav gotovo pomaga, da vzdržuje stik z glasbeniki mlajše generacije in ponosno nosi zastavo še nekaj delujočih staroborcev.

Njegov zadni izdelek z naslovom Privateering, ki ga je izdal za založbo Mercury, v bistvu korenito ne odstopa od njegovih predhodnikov. Gre za glasbo, trdno vezano na keltsko izročilo, ki ga Mark že ves čas uspešno vključuje v svoje skladbe. Gre za zbir skladb, ki so nastajale v različnih obdobjih in bile posnete v različnih studijih z različnimi producenti. Zato tudi morda nekoliko občutek, da v bistvu ne gre za ploščo z vsaj nekim osnovnim konceptom, ampak bolj za nabor skladb, ki jih je Mark po svojem navdihu zbral in izdal na dvojni zgoščenki. Na nek način tovrsten pristom Marku tudi ni za zameriti. Izbor skladb je dober, deloma tudi odličen. Glasba je počasna, uživaška, polna drobnih in finih glasbenih elementov ter dobrih kitarskih zvokov. Prav tako zahteva nekoliko bolj zbrano poslušanje, saj ob mimogrede poslušanju pesmi res ne pridejo do izraza. In tudi to lahko jemljemo kot odliko zadnje plošče Marka Knopflerja Privateering, saj je danes naokoli vse preveč glasbe, ki v sebi nosijo le trenutek aktualnosti, naslednji trenutek so že v pozabi. Dejstvo je, da je tradicija, na katero se naslanja Mark, izredno močna še danes. In keltsko izročilo, bazični blues, deloma jazzy prizvoki so tisto, kar Marku daje prepoznavnost in v čem se zadnja leta tudi najbolje počuti. In zato bomo njegove plošče tudi v bodoče poslušali z velikim veseljem in užitkom.

 

Iztok Rodež

Povezani članki: