Festival, kjer vlada djent – Euroblast 2012

Euroblast 2012

Nemčija / Köln
19. – 21. 10. 2012

V nemškem mestu Köln se je letos oktobra dogodil slovenski javnosti (še) dokaj neznan festival moderne progresivne metal glasbe in djenta; Euroblast, ki se ponaša s sloganom The Sound Of Infinity. Letos že osmič zapovrstjo. Tako si počasi, a vztrajno pridobiva veljavo svetovno priznanega glasbenega festivala – čeprav se v razsežnostih, tako po številu obiskovalcev kot prostorski velikosti ne more ravno primerjati z večjimi festivali v Evropi in tako je tudi prav. Namreč, kot že indicirano, je Euroblast festival, ki je žanrsko in stilistično dokaj specifično usmerjen. Djent kot gibanje, je v Sloveniji še dokaj velika neznanka, čeprav je to kitarsko tehniko že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja ustvaril Fredrik Thordendal, kitarist skupine Meshuggah. Djent gibanje je zadnja leta doživelo še posebej velik razcvet povsod po svetu in tako tudi Euroblast dobiva na svetovni prepoznavnosti (obiskovalci prihajajo s celega sveta, pa čeprav se število obiskovalcev ustavi tam nekje pri številki 1000). Le ti ne predstavljajo neke tipične metalske subkulture, tudi kakšnega dolgolasca je bilo težje najti, predvsem pa te ljudi povezuje ljubezen do tehnično kompleksnejše glasbe, ki večinoma bazira na poliritmiki in zahteva od poslušalca pozoren prisluh, ki ga v največjem miru najpogosteje najdeš kar doma, za štirimi zidovi, čemur pripomore tudi bolj atmosferičen ambient v tovrstni glasbi. Zato ni presenetljivo, da je to gibanje toliko bolj prisotno na internetnih družbenih mrežah. Kar pa je samo odraz pristopa k ustvarjanju glasbenikov samih, izmed katerih jih je mnogo takšnih, ki so začeli ustvarjati glasbo kot domači projekt naravnost iz dnevne sobe ali spalnice. Prav takšnim glasbenikom in na drugi strani obiskovalcem pa želijo organizatorji Euroblasta ponuditi priložnost, da se vse skupaj uresniči tudi kot družaben dogodek, ki bi povezoval ljudi.

Letos se je Euroblast prvič dogajal na dvojni lokaciji. Prvi je Underground klub, ki nekoliko spominja na Metelkovo, kjer so se skupine v prvih dveh dnevih festivala predstavile na dveh odrih. Za zadnja dva dneva pa se je dogajanje preselilo ulico naprej,  v Live music Hall – kar je dokaz, da se festival počasi, a vztrajno širi. In prav je tako, saj tisti, ki vsaj nekoliko spremlja tovrstno glasbeno sceno, spozna, da razen parih izjem, ki so si že ustvarile ime z veliko začetnico v tovrstnem žanru in niso bile prisotne (Periphery, Scale the Summit, Animals As Leaders …), nudi festival najboljše, kar trenutno moderna glasba v okvirju progresivnega metala in djenta ponuja. Že prvi dan so se v nabitem Undergroundu zvrstile skupine, ki veliko obetajo. Izpostavila bi predvsem nastope skupin The Interbeing, Cilice in Uneven Structure, ki so dokazali, da lahko takšna glasba v živo dobi nove dimenzije in je zagotovo zaigrana na nivoju studijskih posnetkov. Ravno zaradi tega pa je mogoče malce premajhen prostor, v katerem so igrali, skoraj krivično omejeval odrske zmožnosti, marsikateremu obiskovalcu pa onemogočil udobno spremljanje nastopov. Toda to prostorsko stisko so rešili v naslednjih dveh dneh z nastopi v Music Live Hall. Videli smo odlične skupine, praktično s celega sveta, ki so dokazale, da se lahko dokažejo tudi v živo. Izpostavila bi samo par takšnih, predvsem moje in po odzivu publike tudi njihove favorite – Skyharbor, katere glava projekta prihaja iz Indije, kot tudi ostali del skupine, razen britanskega vokalista Dana Tompkinsa, ki je najbolj znan, ko je še nastopal s skupino TesseracT. Prav ti so bili tudi eni izmed vrhuncev festivala. Če naštejem samo par skupin, ki so prav tako navdušile z vrhunskim nastopom, so tukaj še Chimp Spanner, Destrage, Joncofy, Vildhjarta, Panzerballet, Monuments, Disperse, Exivious, Long Distance Calling in še bi lahko nadaljevala. Festival, kot je Euroblast, zaradi svoje relativne majhnosti omogoča druženje z ostalimi obiskovalci in predvsem nastopajočimi v takšni meri, kot načeloma nismo vajeni. K temu so prav tako pripomogle briljantno izpeljane “Zvočne Klinike” (Noise Clinic) v prostoru Undergrounda, kjer so se v dveh dneh predstavili marsikateri nastopajoči glasbeniki in nam predstavili pristop in način ustvarjanja tako ali drugače, vse skupaj pa je bilo začinjeno s prijetnim in sproščenim druženjem ter izmenjavanjem vprašanj in odgovorov. In prav te klinike so na najlepši način povezale obiskovalce ter nastopajoče, kjer si lahko bil priča neverjetni prizemljenosti in celo ponižnosti marsikaterega velikega glasbenega uma. Nenazadnje govorimo o novem, modernem pristopu k ustvarjanju, kjer ima ustvarjanje in brisanje novih meja primarno pozicijo. To ni rock’n’roll stil življenja, to je žrtvovanje prostega časa za ustvarjanje vedno nekaj novega, žrtvovanje za glasbo prihodnosti, to je Euroblast, ki nastopajočih ne postavlja na piedestal, ampak jih povezuje z obiskovalci in nam filozofsko modruje, da smo vsi samo človeška bitja, en nič drugačen kot drug. Za konec bi pa še omenil simpatične in prijetne organizatorje ter glavnega organizatorja nasploh, ki nas je vseskozi prijetno zabaval na odru in nam predstavljal nastopajoče, ob tem pa ni mogel skrivati emocij in izkazovanje ljubezni do vseh, ki so omogočili, da je Euroblast to, kar je – festival z dušo.

John (organizator) o festivalu: “Festival je moj otrok, rodil sem ga, vzgojil. Ponosen sem in vesel, ko vidim koliko je tu. Ko bo letošnjega festival konec, pa si bomo vzeli čas, da pogledamo, kako je šlo vse skozi in začnemo delati na naslednjem festivalu. 

Paul Ortiz (Chimp Spammer) o Sloveniji: »Fantastično je bilo igrati v Sloveniji, počasi se znova pripravljam na novo turnejo, če pride kakšna zanimiva ponudba, zagotovo pridem nazaj. ” (btw. za morebitne organizatorje, tudi Textures in Uneven Structures so rekli, da bi prišli v Slovenijo).

Dan Tompkins o delu pri Skyharbor (vokalist pri Skyharbor, prej pri TesseracT): ”Skyharbor je projekt, pri katerem sem se povsem našel in se počutim resnično svobodno ob procesu ustvarjanja. Please stick with me.”

Keshav Dhar, Devesh Dayal (Skyharbor) o indijski sceni, njih …: ”Metalska scena je dokaj mlada, čeprav so bili prvi metalski bendi že v 90’. Večino bendov pa je na sceni le po nekaj let, igrali, ko so bili mladi, potem pa pride služba, realnost …V Indiji je veliko ljudi, ki spremlja to sceno (Meshuggah, Textures, Porcupine Tree, TesseracT) …V Evropi je super igrati, a bendom je težko iti iz Indije, na žalost je predrago … Euroblast je fantastičen festival, ni samo igranje in backstage, ampak gremo vsi ven, srečujemo ljudi, druge bende, prava glasbena mešanica … Vse nas povezuje internet, ker živimo tako narazen (Mumbai, New Delhi, ZDA, Anglija), zato se je težko dobiti in samo vaditi, tako potuje vse preko interneta. Začeli smo inštrumentalno, potem se nam je pridružil Dan … 

 

Tekst in foto: Branka Resnik, Jani Premužič

Povezani članki: